Nenaličena kolesarska lepotica

Dobrih 30 kilometrov dolg odsek kolesarske poti Parencana na slovenskem ozemlju, ki poteka od Škofij do Sečovelj, nudi vse potrebno za uživaško pedaliranje, delno res tudi po cestah, večinoma pa po razgibano speljani in dovolj dobro označeni kolesarski poti. Z nekaj dodatne ponudbe, ki je ob primerljivih poteh v tujini standard, bi lahko postala Parencana še privlačnejša.

Odpri galerijo

ISTRA > Ko se kolesar blizu mejnega prehoda Škofije iz Italije pripelje v Slovenijo, ga na meji pričaka večjezična predstavitvena tabla z naslednjo razlago: Porečanka (La Parenzana) je kolesarska in peš pot, ki danes združuje tri države (Italijo, Slovenijo in Hrvaško). Med leti 1902 in 1935 je bila to ozkotirna železniška proga širine 760 mm, po kateri so po kraškem svetu in med griči potovali potniki. Po njej pa so prevažali tudi dragocen tovor, kot so bili sol, oljčno olje, vino, zelenjava, pa moka, kamen in les. Med začetno postajo v Trstu in končno v Poreču je bilo 33 postajališč. Proga je bila speljana skozi osem predorov in prek 17 mostov ter nadvozov, za tedanje čase zelo drzno. Danes je to zanimiva, 123 kilometrov dolga kolesarska in peš pot od Milj do Poreča po obali in notranjosti Istre, znana tudi kot Pot zdravja in prijateljstva.

Uradno je slovenski del Parencane dolg 32 kilometrov (v praksi kakšen kilometer več), italijanski 13 kilometrov, najdaljši, 78 kilometrov dolg odsek pa poteka po hrvaškem ozemlju. Pod drobnogled smo vzeli naš kos Parencane. Zanimalo nas je, kako je z obiskom in zanimanjem za kolesarjenje po njej, z njeno urejenostjo in označenostjo, ponudbo ob njej, kako so s potjo in njenimi odseki zadovoljni uporabniki, kaj pravijo kolesarji, za informacije in izkušnje iz prve roke pa je bilo treba zajahati kolo.

Izak Pogačar

Predsednik Kolesarske mreže Obala

“Nova obalna pot na odseku od Žusterne do Izole, kjer gre tudi Parencana, je vsekakor pridobitev, a opažamo, da je zaradi povečanega prometa pešcev, kolesarjev, rolarjev, deskarjev ... ob koncih tedna varnost že pod vprašajem.”

Parencana pusti dober vtis

Slovenski del Parencane se začne z rahlim vzponom do Škofij (nekaj sto metrov tudi po cesti), sledi spust do Dekanov. Pri Bertokih spet nekaj sto metrov po cesti, do Kopra potem po kolesarski poti ob hitri cesti, pa naprej v smeri Žusterne in po pešcem in kolesarjem prepuščeni obalni cesti do Izole, vseskozi po ravnem. V Izoli spet ob cestah. Proti Jagodju edinih 800 metrov makadama na slovenskem delu poti (pa tudi tem se da izogniti po bližnjem asfaltu). Navkreber, a ne prehudo, do Jagodja, pa sproščujoč spust do Strunjana, od tam pa skozi drugi predor na poti nad Portorož. Spust proti Luciji, skozi avtokamp in pod Formo vivo do Jernejevega kanala, kjer si je treba vozišče spet deliti z avtomobilisti. In že so tu Sečoveljske soline, vzdolž katerih vodi pot samo še ravno do slovensko-hrvaške meje na mejnem prehodu Sečovlje.

Pot je lepa. Ravno prav razgibana in raznolika. Za izkušenega iskalca oznak je dovolj dobro označena, za nekoga, ki se s tem srečuje prvič, bi bila priporočljiva še kakšna oznaka več. Počivališča so urejena, dodatne ponudbe v smislu stojal za popravilo koles, avtomatov za zračnice, kolesarjem prijaznih okrepčevalnic, možnosti izposoje koles ob poti ipd., ni bilo opaziti, kar pa še ni pogoj za dobro kolesarsko doživetje. Pedaliranje po slovenskem delu Parencane to nedvomno je. Vse, kar morda manjka ob Parencani, je na voljo in hitro dosegljivo v mestih ob poti.

Izak Pogačar

Predsednik Kolesarske mreže Obala

“Na Parencano prihajajo kolesarji iz vse Slovenije, pa tudi iz tujine. Iz Italije, Avstrije, Nemčije, iz vse Evrope. In to velike skupine kolesarjev, tudi po 50 ljudi.”

V Turistično informacijskem centru Koper so povedali, da je za Parencano veliko zanimanja. Zainteresiranim poleg informacij ponudijo kolesarski zemljevid Slovenske Istre, kjer je vrisana tudi Parencana. Zemljevida, ki bi opisoval samo Parencano, pa nimajo. Pojasnili so še, da se za kolesarjenje po poti zanimajo Slovenci, pa tudi tujci, predvsem tisti z nemško govorečega območja. Nekateri se odločijo samo za del poti, drugi za kolesarjenje po celotni trasi od Trsta do Poreča. S slovenskim odsekom so zelo zadovoljni. Vsi pravijo, da je pot zelo lepo urejena, tudi dobro označena.

Tudi v izolskem TIC-u so potrdili, da se turisti zanimajo za Parencano. Skoraj vsak drugi, ki pride k njim, povprašuje po njej. Ne zanima jih toliko zgodovina poti, ampak bolj z vidika rekreacije, športne aktivnosti, doživetja. Pridejo bolj na sprehod ali kolesarski izlet do Kopra, Pirana, Portoroža. Tudi odzivi gostov po obisku poti so dobri. Pohvalijo njeno urejenost, zanimivost, izpostavijo pa tudi prijaznost ljudi ob njej.

32

kilometrov je uradno dolg slovenski odsek Parenzane (v praksi kakšen kilometer več).

Največ prometa med Žusterno in Izolo

“Za kolesarje je Parencana mestoma celo nevarna, na določenih odsekih, na primer v Bertokih. Še posebej poleti so težave zaradi povečanega prometa. Italijani in drugi tujci, ki bi se radi izognili nakupu vinjete, uberejo to pot, tam pa del kolesarske poti poteka po državni cesti,“ je povedal Izak Pogačar, predsednik Kolesarske mreže Obala. Opozoril je tudi na prečkanje občinskih in državnih cest, kjer naj bodo kolesarji previdni.

“Nova obalna pot na odseku od Žusterne do Izole, kjer gre tudi Parencana, je vsekakor pridobitev, a opažamo, da je zaradi povečanega prometa pešcev, kolesarjev, rolarjev, deskarjev ... ob koncih tedna varnost že pod vprašajem. Seveda pa gre za edinstveno obalno pot v smislu trajnostne mobilnosti,” je še povedal Pogačar in izpostavil potrebo po strpnosti vseh uporabnikov na tem odseku. Omenil je tudi, da v občini Izola Parencana vse od začetka Izole do Jagodja poteka po javnih cestah.

“Oznake so, a kdor ne pozna poti, mora pozorno spremljati signalizacijo, da ne zaide,“ je še povedal, a pristavil, da predvsem v občinah Koper in Izola delajo na tem, da bi označitev poti izboljšali. Izpostavil je tudi dokaj ozek odsek poti do Strunjana, kjer je lahko problematično, če se srečata dva kolesarja. Potrdil je, da se obisk Parencane povečuje. Sploh na odseku od Žusterne do Izole, odkar je rezerviran za pešce in kolesarje. Tam je tudi največja frekvenca kolesarskega prometa. Več prometa je tudi na delu proti Strunjanu in naprej proti Hrvaški.

“Na Parencano prihajajo kolesarji iz vse Slovenije, pa tudi iz tujine. Iz Italije, Avstrije, Nemčije, iz vse Evrope. In to velike skupine kolesarjev, tudi po 50 ljudi,” je povedal Pogačar, ki se mu zdi škoda, da potencial kolesarskega turizma na obali še ni bil izkoriščen v večji meri, tudi tako da bi kolesarje, ki so dobri gostje in radi dobro jedo in pijejo, pritegnili v središča mest, saj vodi Parencana mimo mest oziroma po njihovem obrobju.

V pripravi je prenova signalizacije poti

“Parencana je tematska pot. Ponekod poteka kot kolesarska steza, drugod po cesti. V odvisnosti od tega je poskrbljeno za njeno urejanje in vzdrževanje,” je povedal Goran Sambt, predsednik Kolesarskega društva Raketa iz Kopra. Pojasnil je tudi, da je v skladu z leta 2016 spremenjenim pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah predvidena prenova signalizacije na poti, in da je država zagotovila denar za boljšo ureditev in označitev državnega kolesarskega omrežja. Po njegovem mnenju je nekaj odsekov na Parencani takih, kjer je signalizacija pomanjkljiva, na primer v Strunjanu, pri glavnem križišču, pa skozi Izolo. Bolj kot postavitev stojal za popravilo koles, kar bi bilo sicer dobrodošlo, se mu zdi nujno, da je pot urejena, dobro označena in varna. Ob nenadni spremembi vremena ali kakšni drugi težavi na poti je mogoče na pomoč poklicati enega od štirih podjetij, ki se ukvarjajo tudi s prevozom koles in kolesarjev.

“Povpraševanja za prevoz kolesarjev in koles po slovenskem delu Parencane ni veliko. Ob vikendih kdo pokliče in ga zapeljemo. Večinoma vozimo tujce. Te smo pripeljali tudi že iz Salzburga na Parencano in potem nazaj,” je povedal Bogdan Bevk iz družbe Taxi Piran. S prevozom kolesarjev in koles se ukvarjajo tudi v tujini, največ proti Avstriji po zaslugi popularne kolesarske poti Alpe-Adria, ki vodi od Salzburga do Gradeža, in jo nekateri podaljšajo do Trsta in naprej po Parencani.

Na podlagi prevoženega, videnega in slišanega je mogoče skleniti, da je slovenski del Parencane že zdaj lep, z malo “lišpa” v smislu boljše označenosti, ponudbe ob poti, odprave pomanjkljivosti in izboljšanja varnosti, kar predvidevajo tudi načrti, ki bodo morali slediti rasti na področju kolesarskega turizma in spodbujanju trajnostne mobilnosti, pa bo Porečanka samo še lepša in bolj mikavna.

---