O varni starosti je treba razmišljati vnaprej

“Največkrat nas stvari prehitijo in rešujemo požare,” o pomenu preventive v starosti opozarja Urška Ličen iz Centra za pomoč na domu Mali princ. V Piranu so zato ob svetovnem dnevu socialne pravičnosti včeraj starostnikom predstavili, kako čim dlje in čim bolj kakovostno živeti v svojem domu, ter opisali storitve, ki so starostnikom na voljo v njihovem okolju.

O varni starosti so v Piranu razlagale (od leve): Urška Ličen, Helena 
Hostnikar in Valentina Klemše. Foto: Eva Branc
O varni starosti so v Piranu razlagale (od leve): Urška Ličen, Helena Hostnikar in Valentina Klemše. Foto: Eva Branc

PIRAN > “Dom predstavlja našo dnevno rutino, prostor, kjer stkemo družinske vezi, zato smo prepričani, da smo tam tudi najbolj varni in da stvari obvladamo. A spremembe so tiste, ki jih radi odmislimo in nas prehitijo, v starosti pa svojega doma ne moremo imeti vedno pod nadzorom,” opisuje Urška Ličen, vodja Centra za pomoč na domu Mali princ.

Kot kažejo raziskave, se namreč največ padcev primeri ravno doma, pri starejši populaciji pa temu lahko sledijo poškodbe kolkov, glave in zgornjih okončin. To vodi tudi v dolgotrajne posledice, bolečine in trpljenje ob nemoči ter hkrati potreba po pomoči.

Dom je treba prilagoditi

Kot pravi Ličnova, praksa kaže, da večina starostnikov ne želi v dom upokojencev, zato je smiselno, da že po upokojitvi razmislijo o prilagoditvi stanovanja. Po podatkih Zveze društev upokojencev je za osnovno prilagoditev treba odšteti približno 140 evrov, ob tem pa se velja pozanimati, katere pripomočke plača tudi zdravstveno zavarovanje.

Helena Hostnikar s piranskega Centra za socialno delo vodi službo pomoči na domu, ki je uporabnikom na razpolago vsak dan od 6. do 22. ure. Gospodinjsko pomoč, pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih in pomoč pri ohranjanju socialnih stikov tam izvaja 18 izšolanih socialnih oskrbovalk, v prostorih piranskega zdravstvenega doma pa upravljajo tudi Dnevni center Školjka. V njem se aktivnosti in družbe željni starostniki udeležujejo petja, telovadbe in drugih družabnih dogodkov. “Želeli bi si, da to postane medgeneracijski center,” dodaja Hostnikarjeva, zato vsak četrtek temu posvečajo posebne delavnice.

Prihajajo novi izzivi

V Piranu poteka tudi jutranja telovadba za starostnike, ki jo vodi Društvo šola zdravja, in sicer vsako jutro na glavnem pomolu. Kot je predstavila Valentina Klemše iz piranskega območnega združenja Rdečega križa, imajo v Luciji postavljene tudi postaje Rdečega križa, na katerih merijo krvni tlak in holesterol, starejše pa obiskujejo tudi njihovi prostovoljci.

“Nekateri so tega zelo veseli, drugi niti ne, saj pomoči zaradi sramu ne sprejemajo,” ob tem razlaga Klemšetova, ki je izpostavila, da se danes odnosi spreminjajo, zato socialne delavce čaka še veliko izzivov. Kot je bilo na dogodku slišati tudi iz občinstva, si starostniki želijo predvsem več medsosedske pomoči. “Saj ni težko smeti odnesti še sosedu, ki stopnice težje prehodi,” je bila jasna ena od udeleženk dogodka, ki je potekal ob 20. februarju, svetovnem dnevu socialne pravičnosti.


Najbolj brano