Med Izolo in Koprom brez odvečnega betona

V izolski in koprski občini so že pred časom napovedali, da bodo končni videz območja obalne ceste zasnovali s pomočjo regionalnega prostorskega načrta. Danes pa sta se Igor Kolenc in Peter Bolčič, izolski župan in koprski podžupan, tudi formalno zavezala, da bodo pripravili takšen načrt, ki bo tretji regionalni v državi in prvi, ki vključuje morje in obalo. Sprejeli naj bi ga v dveh letih in potrdili na obeh občinskih svetih, vmes pa ga razgrnili pred javnostjo.

IZOLA, KOPER>“Med prioritetnimi projekti bo ureditev promenade vzdolž celotnega območja. Ureditev pa ne bo šla na rovaš narave in lokalnih prebivalcev,” je uvodoma povedal Peter Bolčič.

Regionalni prostorski načrt bo del prostorskega načrta na morju, ki ga morajo evropske države sprejeti do leta 2022 za pomorsko strategijo. Do sprejetja regionalnega načrta bosta občini uredili, kar sta že napovedali in ne bo v neskladju z načrtom. Izolska občina bo vzpostavila javno razsvetljavo, koprska občina bo uredila plato za kopalce in dostope v morje.

Kolenc: “Ne bomo špekulirali”

Dodal je še, da se dobro zavedajo razvojnih možnosti, ki jih prinaša nekdanja glavna prometnica med Koprom in Izolo, pa tudi pomena premišljenega urejanja tega območja, ki ga je Igor Kolenc označil za predsobo Kopra in Izole. “Že na začetku smo povedali, da ne bomo špekulirali z njim in da špekuliranja ne bomo niti dovolili. Iščemo dodane vrednosti izven betona. Hitimo počasi in premišljeno. Regionalni prostorski načrt bo dolgoročni projekt za kakovostno bivanje in za prostor, namenjen ljudem.”

Sodelovanje med občinama in ureditev območja podpira tudi država, sta zagotovila Damijan Urankar in Mitja Bricelj, oba z ministrstva za okolje in prostor (prvi z direktorata za prostor, graditev in stanovanja, drugi je eden od koordinatorjev pri evropski strategiji za jadransko in jonsko regijo). Zato bo ministrstvo s posebnim dogovorom občini pooblastilo, da lahko načrtujeta tudi ureditev v morju, ki je v pristojnosti države.

Bricelj in Urankar sta pojasnila, da so v Sloveniji doslej pripravili le dva regionalna načrta: občine Nova Gorica, Šempeter-Vrtojba in Miren-Kostanjevica so se skupaj lotile gradnje približno 55 milijonov evrov vredne čistilne naprave, šest občin ob Vipavi in Soči pa je skupaj s čezmejno občino Sovodnje vzpostavilo Svet za Vipavo, v okviru katerega so pripravile štiri milijone evrov vredno protipoplavno študijo in jo nadgradile z revitalizacijo na področju turizma, ribolova in rekreacije.

Kaj vse bo med Koprom in Izolo?

V Izoli in Kopru zagotavljajo, da ni še jasno, v projektni nalogi za pripravo regionalnega prostorskega načrta pa poleg ureditve obalne promenade dopuščajo še ureditev peš poti po klifu ter plažne površine na skalometu, pomolih, pontonih in ploščadih v akvatoriju za obiskovalce s čolni. Ob rtu Viližan bi imeli otok-valobran za zaščito akvatorija in dodatne kopalne, športno-rekreacijske ter turistične površine, ob njem bi lahko pristajala manjša plovila (tudi za javni pomorski promet), s kopnim bi bil povezan s pomolom. Pomol bi uredili tudi ob Rexu, do koder sega varovano območje pozejdonke. Lahko bi uredili podmorski arheološki park, razširili avtokamp Jadranka... Na območju Rude pa si bo izolska občina prizadevala dobiti investitorja za energetsko samozadostni eko turistični resort, do katerega bi vzpostavila vplovni kanal z manjšim pristanom.

Primer dobre prakse za druge države

Regionalni prostorski načrt za območje med Izolo in Koprom bo vključeval tudi morje in obalo ter biotsko pestrost, ki je po Bricljevih besedah največja med stikom Alp in Jadrana. Ta prostorski načrt bi lahko postal primer dobre prakse za druge evropske države, saj Evropa finančno podpira snovanje zelenih in modrih koridorjev med Alpami in Jadranom prek strategije za Jadransko-jonsko regijo, ki ima informacijsko pisarno v Izoli.

V Kopru, Izoli in Ljubljani se nadejajo, da bi dobili evropski denar tako za pripravo prostorskega načrta kot za njegovo izvedbo. Prvo bo po grobi oceni stalo 100.000 evrov, drugo je odvisno od zadev, ki jih bodo umestili med Koprom in Izolo.

Kot je poudaril Urankar, bo regionalni prostorski načrt za območje med obalnima mestoma strateški dokument kot tudi izvedbeni akt. To pomeni, da bodo na njegovi podlagi lahko izdajali gradbena dovoljenja za posege v prostor, medtem ko bodo regionalni prostorski plani, ki jih predvideva novi zakon o urejanju prostora, zgolj strateški. Čeprav bo novi zakon začel veljati 1. junija, njegova določila ne bodo veljala za regionalni prostorski načrt za območje med Izolo in Koprom.

MIRJANA CERIN

---