Včeraj je minilo 43 let od odprtja avtoceste Vrhnika-Postojna
Včeraj je minilo 43 let, ko so prerezali trak na prvem delu avtoceste od Ljubljane proti Primorski. Olajšanje je prinesla ne le voznikom, temveč tudi ljudem v krajih ob stari regionalni cesti.
Tako so pred 44 leti gradili viadukt Ravbarkomanda, del
prvega slovenskega avtocestnega odseka med Vrhniko in
Postojno. Foto: Arhiv Dars
POSTOJNA
> 29. decembra 1972 je stekel promet po avtocesti med Vrhniko in Postojno, ki je voznike iz notranjosti proti Primorski in Primorce na poti proti Ljubljani odrešila mučnega vijuganja po enem najpočasnejšem delu stare ceste Ljubljana-Koper, ovinkih med Postojno in Planino. Odrešil pa je tudi domačine, ki so se prej dušili v prometu: “Skozi Planino so se pred avtocesto valile kolone vozil. Najhuje je bilo poleti, ko nisi mogel niti čez cesto. Spomnim se, da sem enkrat, še otrok, čakal skoraj eno uro, da sem lahko šel v trgovino na drugi strani ceste. Pozimi pa se je včasih promet kar ustavil, ker se je v kačjih ridah ustavil kak tovornjak, ki ni mogel naprej - ker je bil prešvoh ali ker cesta ni bila splužena,” se spominja Franc Petkovšek iz Planine.
Danes so takšni zamaški na srečo le še spomin: “Avtocesta nam je res prinesla ogromno. Danes živimo normalno življenje, promet se poveča le, ko se zgodi na avtocesti kakšna nesreča in se potem preusmeri na staro cesto,” še doda Petkovšek.
Odsek med Vrhniko in Postojno je bil tudi prvi avtocestni odsek v Sloveniji. Odločitev o gradnji je sprejela tedanja slovenska vlada pod vodstvom Staneta Kavčiča, saj je stara cesta, ki se je vila skozi Planino in Postojno, vse težje “požirala” v povprečju po osem tisoč vozil na dan. Danes bi bilo življenje v teh krajih brez avtoceste že povsem neznosno in promet nemogoč, saj v tej smeri vsak dan potuje že več kot 50.000 vozil. In velik delež teh vozil predstavljajo tovornjaki.
Kot so ob včerajšnji obletnici odprtja avtoceste med Vrhniko in Postojno povedali na Družbi za avtoceste Republike Slovenije, je gradnja tega 32 kilometrov dolgega odseka trajala dve leti in pol, koliko natančno je stala, pa še zdaj ni znano. Po nekaterih ocenah je namreč predvidena vsota 528 milijonov tedanjih dinarjev do konca gradnje narasla za 20 do 30 odstotkov. Je pa gradnja združila veliko tedanjih gradbenih podjetij in prinesla nekaj gradbenih podvigov, med drugim prvi viadukt z enovito zgornjo konstrukcijo (viadukt Verd), kakršne gradimo v Sloveniji še danes.
MARICA URŠIČ ZUPAN