Prehranska samooskrba je temelj varnega in zdravega življenja
Slovenija pridela na določenih področjih le okoli 35 odstotkov hrane za lastne potrebe. Primanjkljaj je očiten zlasti pri zelenjavi, krompirju in žitu. Največ hrane uvozimo iz Madžarske, Avstrije in Italije. A ne smemo biti odvisni le od uvoza. Temelj zdravega, kakovostnega in varnega načina življenja je prehranska samooskrba.
Pridelava gensko spremenjenih rastlin je v svetu v porastu. Pa je to res rešitev, so se spraševali udeleženci včerajšnje okrogle mize.
LJUBLJANA> Prav o tem so včeraj govorili na okrogli mizi z naslovom Oskrbimo Slovenijo, ki sta jo na Biotehniški fakulteti pripravila Eko civilna iniciativa Slovenije (Ekoci) in Slovenski forum socialnega podjetništva.
Hrana bo vse dražja
Za hrano že sedaj porabimo več kot 15 odstotkov družinskega proračuna. V prihodnjih letih bo treba še globlje seči v denarnico.
Zaradi gospodarske krize, podnebnih sprememb, podražitve naftnih derivatov, povečanja števila prebivalcev in zmanjševanja površin obdelovalne zemlje se bo svetovna pridelava hrane zmanjšala, cene hrane na globalnem trgu pa se bodo občutno povečale; tudi do 70 odstotkov. “Slovensko obilje sloni na dveh tretjinah uvoženih prehrambenih izdelkov,” je opozorila Sanja Lončar, vodja projekta Skupaj za zdravje človeka in narave. “S čim se bomo prehranjevali, če bomo jutri ostali brez te hrane?” se je vprašala. Prepričana je, da bi morali nujno spremeniti prehranjevalne navade. “Sedaj je treba vložiti štiri kalorije energije, da dobimo eno kalorijo hrane. Če bi pojedli manj mesa, bi lahko namesto krme za živali pridelovali hrano za ljudi.”
“Slovenija mora povečati prehransko varnost; samooskrba mora biti vsaj 80-odstotna, da ljudje v primeru krize ne bodo lačni,” je opozoril nekdanji kmetijski minister Dejan Židan. S kmetijskimi zemljišči ravnamo, kot da jih je preveč, ne more razumeti. Prihodnost vidi v biogospodarstvu, ki proizvaja manj emisij in omogoča trajnostni razvoj, poleg tega je tej panogi zelo naklonjena tudi EU.
Ni več zaupanja
Pridelava gensko spremenjenih rastlin je v svetu v porastu. Pa je to res prava poz iz krize? “Varna hrana je le domača hrana,” meni prof. dr. Peter Raspor z Biotehniške fakultete. “Danes pa je tako, da potrošnik sploh več ne pozna kmeta, ki pridela hrano. Zato ni več zaupanja,” dodaja.
Da je lokalna samooskrba eden od odgovorov na prehransko krizo, ki se napoveduje, je prepričana tudi klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj. “Lokalna samooskrba bo nujna, saj zmanjšuje izpuste toplogrednih plinov,” je poudarila.
“Čim manj govoriti, pa čim več narediti,” je zbrane pozval borec za človekove pravice Tomo Križnar. Le če bomo sami pridelovali hrano, se bomo uprli temu poneumljanju. In zastrupljanju. “Ne samo, da svojo lastno hrano zastrupljamo. Tudi divjino, ki je še edina zdrava, hočemo onesnažiti, “ ne more razumeti Tomo Križnar.PV