Plastika, prijazen ali strupen sopotnik?

Poleti se občutno poveča nakup vode in pijač v plastenkah, četudi se porajajo domneve, da se iz plastike v ustekleničeno vsebino izločajo zdravju škodljive snovi. Novice o tem krožijo tudi po spletu.

Alenka Koželj: “Plastične posode in plastenke so dovolj varne ter pod strogim nadzorom.” Foto: Jasna Arko
Alenka Koželj: “Plastične posode in plastenke so dovolj varne ter pod strogim nadzorom.” Foto: Jasna Arko

PLASTIKA IN ZDRAVJE> Ali in koliko je takšna embalaža nevarna, smo povprašali Alenko Koželj, vodjo laboratorija za sanitarno kemijo v koprskem Zavodu za zdravstveno varstvo (ZZV). Povzema, da je plastična embalaža pod strokovnim nadzorom in načeloma, če z njo ravnamo po navodilih, ni zdravju škodljiva.

Univ. dipl. kem. Alenka Koželj iz koprskega ZZV sicer poudarja, da se sicer poklicno ukvarja z analizo različnih tipov voda in nekaterih vrst živil, da pa so v laboratoriju, ki ga vodi, v preteklosti skrbeli tudi za uradni nadzor nad materiali, namenjeni živilom. Skladno s predpisi, ki jih je Slovenija uskladila z EU, je zdaj to v domeni Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) in mariborskega zavoda za zdravstveno varstvo (ZZV).

Strašljive navedbe

Koprski laboratorij sodeluje z IVZ in sogovornica je preverila najnovejše podatke o tem, ali in koliko je ta embalaža zdravju škodljiva. “Navedbe, ki krožijo po spletu, niso resnične in po nepotrebnem vzbujajo preplah,” povzema Koželjeva.

Plastenke z oznako PET služijo za embalažo za enkratno uporabo. V njih so ustekleničene različne vrsta pitnih voda, pa tudi aromatizirane pijače oziroma sokovi.

Sogovornica je v IVZ dodatno preverila podatke o vsebnosti zdravju škodljivih snovi in o tako imenovani migraciji snovi iz plastike v ustekleničeno vsebino. Zatrjuje, da “embalažo oziroma materiale, v katerih so pakirana živila in pijače, testirajo in preizkušajo po za to predpisanih metodah in ugotavljajo, ali izločajo kakšne snovi. Materiale, ki so namenjeni za stik z živili, že tudi proizvajalci preizkušajo še preden jih namenijo za polnjenje z živili. Za predpisane analize so akreditirani in pooblaščeni posebni laboratoriji IVZ in ZZV Maribor. Če bi zaznali kaj škodljivega, pa bi takšne izdelke za to pristojni inšpektorat po predpisanem postopku izločil iz prodaje.”

Enako kot skrb za morebitno izločanje nevarnih snovi v živila bi moralo potrošnike skrbeti zbiranje in odlaganje plastične embalaže. Povsem neodgovorno in zdravju ter okolju škodljivo pa je zažiganje plastične embalaže na vrtovih in njivah. Alenka Koželj opozarja, da se pri sežiganju tvorijo in izločajo v ozračje različne strupene snovi (dioksini, poliaromatski ogljikovodiki in drugo). Gre za karcenogene snovi, zato je sežiganje prepovedano. Te odpadke po posebnem postopku in v za to narejenih komorah uničujejo za to pooblaščene sežigalnice.

Nerazumljive oznake

Obvestila na spletu omenjajo oznake PET in številke. Gre za oznake, ki so širši laični javnosti, torej potrošniku, dokaj neznane. Ker pa je na spletu navedeno, da so vsebnosti BpA (bisfenola A) in antimona v PET (poletilentereftalatu) zdravju škodljive, postane bralec zelo zaskrbljen.

Koželjeva med drugim pojasnjuje: “Prebrala sem pismo, ki kroži po spletu. V njem je omenjeni BpA (bisfenola A) v PET (poletilentereftalatu), ki ga tovrstna embalaža ne vsebuje. V IVZ so mi ob preverjanju teh navedb zagotovili, da tudi povišanih vsebnosti antimona niso našli. Naj povzamem - četudi potrošniki ne vedo natančno, kaj pomenijo oznake na embalaži, so ti materiali dovolj varni, saj so pod strogim nadzorom.”

V vednost potrošnikom dodaja, da je tovrstna plastična embalaža izdelana tudi iz materialov, kot so HDP - polietilen visoke gostote in LDP - polietilen nizke gostote. “Za boljšo obveščenost še podatek, da so z LDP narejene plastične vrečke, ki jih v gospodinjstvih nenehno uporabljamo. Najpogosteje je v uporabi PP - polipropilen, iz katerega so izdelane plastične posode s tesno prilegajočimi se pokrovi. Tudi te posode pogosto uporabljamo. Treba pa je upoštevati navodila, ki so tem izdelkom priložena ob nakupu. Če jih spoštujemo, ni bojazni, da bi ti izdelki kakor koli škodili zdravju,“ poudarja Koželjeva.

Plastika na vsakem koraku

V vsakdanjem življenju poleg plastičnih vrečk in posod za shranjevanje živil uporabljamo še vrsto drugih pripomočkov iz plastičnih mas (iz polipropilena). Sogovornica omenja preproge, termično perilo, plastične stole, pokrovčke ...

“Polipropilen je sicer nekoliko bolj občutljiv na sončno svetlobo, vendar se v gospodinjstvih škodljivi učinki ne morejo pojaviti,” je prepričana. Omenja tudi PVC, ki pa je kot snov že pred časom izginil iz širše uporabe za gospodinjstvo, še vedno pa ga s pridom uporabljajo v gradbeništvu.

Koželjeva omenja tudi polistiren (PS). Iz njega so narejeni, denimo, lončki za kavo in jogurt. "Ta material sicer lahko izloča stiren, vendar raziskave kažejo, da količine, ki jih takšni izdelki zajemajo, niso zaskrbljujoče. Vzrok za skrb pa se lahko pojavi, ko je živilo v takšnem lončku zelo dolgo shranjeno. Vemo pa, da ima jogurt predpisan omejeni čas trajanja, zato te bojazni ni.”

Gre za material, ki je tako rekoč neuničljiv. Sogovornica omenja: “Tudi pena stiropor, ki jo dobro poznamo, je izdelana iz polistirena in tvori največji delež oceanskih odpadkov. Prav zato je tako zelo pomembno, da takšne odpadke odlagamo v za to predpisane namenjene zabojnike, saj le tako primerno poskrbimo za ohranjanje okolja.”

Potrošniki se srečujemo še s snovmi z oznako PC - polikarbonatno plastiko, iz katere so, denimo, izdelane leče za očala in baloni za vodo, v preteklosti tudi plastične stekleničke za dojenčke. Iz PC se lahko izluži bisfenol A, vendar so koncentracije tako nizke, da jih je komaj mogoče izmeriti. Komisija EU je, zlasti iz vidikov previdnosti in varnosti, aprila letos sprejela posebno uredbo (gre za uredbo EC št. 321/2011), ki omejuje in prepoveduje uporabo bisfenola A v plastičnih stekleničkah za dojenčke. “Skladno s to in drugimi uredbami, ki se nanašajo na polimerne materiale, izvajajo za to pristojni tudi redni nadzor,” omenja Koželjeva.

Uporaba po pameti

Raznovrstna plastična embalaža je po zagotovilu Alenke Koželj varna le, če spoštujemo navodila in ne eksperimentiramo na lastno pest: “Vedeti pa moramo, da se lahko iz vsakega materiala izločajo posamezne snovi. Predpisani nadzor in analize skrbijo za to, da je teh snovi kar najmanj in da so v dopustnih mejah, torej zdravju niso škodljive.”

Koželjeva omenja še druge snovi, na katere potrošniki morda nismo dovolj pozorni: “Pločevinke so na notranji strani premazane s posebnimi snovmi. Po navadi gre za različne premaze. Pomembno je, da vsebino iz pločevinke takoj, ko jo odpremo, prelijemo oziroma preložimo, denimo v steklen kozarec ali skodelico.”

Napotek velja za pločevinke s pijačo, paštete, namaze, konzervirane sardine, fižol, koruzo ...

JASNA ARKO


Najbolj brano