Besedo na Soči naj imajo domačini, ne kapital
Javna razprava o predlogu energetskega zakona, zlasti zadnjega 565. člena, ki s poskusom ukinjanja zakona o varovanju Soče odpira možnost gradnje velikih elektrarn, je podaljšana do 1. oktobra. Polemika se nadaljuje.
POSOČJE > V njej poleg naravovarstvenih ugovorov stopajo v ospredje razmišljanja, kako bi zlasti pritoke Soče izkoristili za pridobivanje čiste energije, tako da bi bilo za naravo in domačine sprejemljivo.
Predlog energetskega zakona je zlasti zaradi spornega 565. člena dvignil na noge Posočje z vso Slovenijo. Čeprav je pri gradnjah velikih akumulacijskih elektrarn mnogo vmesnih varovalk, gre v tem primeru za “preventivno delovanje”, s katerim želi civilna družba vnaprej onemogočili energetske podvige, ki so jih v Posočju v preteklosti že večkrat odločno zavrnili.
Najbolj vabljiva za elektrarne je Učja
Domačine je že takoj razburil postopek, ki je vzbujal sum, da želi pripravljalec zakona kar na hitro sredi poletja končati javno obravnavo. Torej prej, preden bi se javnost sploh organizirala. To jim na srečo ni uspelo.
Na zavodu za varstvo narave opozarjajo, da je predlog energetskega zakona kar obšel njihovo dvakratno negativno mnenje na nacionalni energetski program. Zavračali so ga zaradi predlagane gradnje HE Učja. Prav ta elektrarna energetike najbolj zanima. Na ministrstvu za gospodarstvo so potrdili, da je bila pomemben povod za zadnji, 565. člen. Presenetili so tudi ministrstvo za okolje in prostor. Vodja sektorja za varstvo narave Mladen Berginc opaža, da predlog nima ustrezne obrazložitve: “Zelo obsežnega zakona ne moremo razumeti v celoti. Ne razberemo srži energetskega interesa, ki je sistemsko vprašanje.” Meni, da gre pri Soči za prelahkoten poskus unovčevanja biserov.
Gabrijelčič: Ničesar ne bi vsiljevali
V Soških elektrarnah ne zanikajo, da imajo zamisli tudi za gradnjo elektrarn na drugih pritokih Soče. Direktor Vladimir Gabrijelčič je na slovesnosti ob stoletnici delovanja HE Možnica, ki obratuje znotraj Triglavskega narodnega parka, razmišljal, da gradnja elektrarn ni nujno motnja v prostoru. Kot pravi, želijo zgolj normalen dialog o tem, kaj in kako naj bi umeščali v prostor. “Če ne bi našli skupnega jezika, elektrarn ne bi vsiljevali,” poudarja.
V polemiki je prišlo na dan dejstvo, da zakon o zavarovanju Soče s pritoki iz leta 1979 ne varuje reke tako zelo, kot javnost meni. Posoški poslanec in bovški župan Danijel Krivec opozarja na 4. člen, ki izjemoma dovoljuje izdajo gradbenih dovoljenj na zavarovanem območju nizvodno od Trnovega ob Soči. Po njegovem je prav zato treba zastareli zakon popraviti tako, da bi Sočo maksimalno zavarovali, hkrati pa bi dopuščali možnost energetske izrabe pritokov.
Soča odpade, na pritokih pa morda gradnja
“Veliki energetski objekti na Soči absolutno odpadejo,” meni tudi Fedja Klavora iz bovške civilne iniciative Bovško polje. Kot poznavalec bovške zgodovine našteva, kaj vse so nameravali graditi pod Italijo: “Načrtovali so elektrarno v Logu pod Mangrtom. Napajalo bi jo Rabeljsko jezero. Pri Klužah so snovali zajezitev z več kot 80 metrov visokim jezom. Vrtali so rov skozi Polovnik, skozi katerega bi speljali Sočo za elektrarno pri Kobaridu. Jugoslavija je skušala te načrte nadaljevati, vendar ni uspela. Posočje se je v 60. letih najprej dvignilo proti akumulacijski HE Trnovo ob Soči, v 70. letih proti HE Kobarid. Če bi takratni načrti uspeli, bi bil zgornji tok Soče podoben zdajšnjemu spodnjemu toku. Turizma, kakršnega poznamo danes, ne bi bilo.” Klavora zagovarja ustanovitev krajinskega parka, s katerim bi tri posoške občine modro gospodarile s Sočo v vseh pogledih, tudi v turističnem.
Premišljena gradnja
Konstruktor energetskih in drugih objektov ob Soči Danilo Magajne predlaga zelo premišljeno gradnjo manjših elektrarn na pritokih. Navaja primer HE Krajcarca v Trenti, ki je v 15 letih proizvedla 45 milijonov kilovatnih ur. “Nikogar ne moti, čeprav bi jo po mojem mnenju lahko še bolj modro uporabljali.” Zagovarja tudi gradnjo manjših akumulacijskih elektrarn višje na pritokih, kjer je voda čista in manjša nihanja ne bi motila okolice. “Seveda morajo pri odločanju imeti glavno besedo ljudje in ne kapital. Domačinom naj gre prihodek od elektrarn. Po mojem je naloga naravovarstvenikov v tem, da strokovno pomagajo pri gradnji čim bolj sonaravnih elektrarn, ne da jih kar počez zavračajo.”
NEVA BLAZETIČ