Hari Arčon: “Najlepše je biti v tretji ligi”

Za predsednikom Nogometnega društva Gorica Harijem Arčonom je vroča zima, ki jo je zaznamovala sprememba na trenerski klopi članske ekipe. Menjava je sprožila pomisleke in vprašanja. Tudi o prihodnji usmeritvi štirikratnih državnih prvakov.

NOVA GORICA > Kakšne odtenke bo imela novogoriška pomlad, utegne odgovoriti že jutrišnja uvodna tekma drugega dela sezone v Celju. Zimsko obdobje se je začelo z menjavo trenerja Mirana Srebrniča, nadaljevalo z ustoličenjem njegovega naslednika NerminaSsort Bašića in simbolično sklenilo s podpisom pogodbe z najodmevnejšim igralskim povratnikom Etienom Velikonjo. Vmes bi si predsednik ND Gorica Hari Arčon želel tudi kakšen izhodni prestop, s katerim bi klub lažje načrtoval prihodnost.

“Spomladanski del sezone bo za nas ključen. Če ne bomo ustvarili igralske dodane vrednosti in je poleti unovčili, potem nadaljevanje ne bo preprosto. Za nami je štiriletno obdobje, v katerem se je precej ljudi in zamisli izčrpalo. Zgodba je sicer dobro nastavljena, poleg sanacije smo ogromno vložili v športni del. Treba pa se je zavedati, da se zlati nogometni časi v Novi Gorici, od katerih bi lahko klub imel več koristi, ne bodo več vrnili. Večino proračuna je treba zdaj pokriti s prodajo igralcev, zato velja narediti tudi temeljit premislek za naprej. Vodstveni mandat mi poteče maja, dotlej pa želim videti kakšen bo odziv okolja.”

Menjava Mirana Srebrniča je sprožila burne navijaške komentarje in tudi zapise, kakšen razvoj dogodkov pričakujete spomladi?

“Prav bi bilo, da pridejo goriški privrženci podpret svoj klub v športni park. Z odzivi in transparenti se nisem obremenjeval. Dobro vemo, koliko dela in energije smo morali vložiti, da je klub preživel. Vsaka poteza je bila v teh štirih letih premišljena, tudi trenerska sprememba. Takšne odločitve dozorijo, sprejeli smo jo brez kakršnihkoli zamer.”

Kaj pričakujete od moštva in novega trenerja?

“Vsekakor si želimo novega zagona. V enem mesecu je sicer stvari nemogoče predrugačiti. Bo pa v spomladanskem delu sezone nemara še bolj pomemben kot igralni preskok sprememba miselnosti. Klub bo dolgoročno živel od prodaje igralcev. Zato pa mora zasedati viden položaj na lestvici, gojiti privlačen nogomet in ponujati priložnost mladim igralcem, ki so bili selekcionirani, da naredijo korak naprej. To so osnovne smernice za novega trenerja, ki ima manj kredita od prejšnjega. Morda pa je nekomu od drugod lažje povleči kakšno potezo, ker ni čustveno vezan na določeno okolje.”

Ali izgublja ekipa novogoriški pridih, potem ko se je klub zahvalil četverici nogometašev, ki so po mladinski nogometni šoli oblekli tudi dres članske ekipe?

“Prej bi rekel, da obratno. ND Gorica jim je štiri leta dajala možnost, da se dokažejo. Vse skupaj je stvar naravne selekcije, skozi katero se posamezniki profilirajo. Za temi fanti iz preoblikovane mladinske šole prihaja nov rod. Nekateri so že prisotni na treningih, nedvomno bodo prej ali slej dobili priložnost. Pri tem v Sloveniji kot klub prednjačimo. Ključen izziv ostaja, da bodo fantje čim bolje pripravljeni za prehod v člansko ekipo, ki mora biti zanimiva za gledalce pokrovitelje in oglednike. Tega pa ne moremo doseči če se bomo sukali v spodnjem delu lestvice. Tudi zato se želimo vključiti v boj za Evropo že v spomladanskem delu. Hočem videti napredek iz dneva v dan, ne pa sklonjenih glav po vsakem prejetem golu. Trener je v tem pogledu ena ključnih figur, ki mora prenesti borbeno miselnost na igralce.”

Plačni motiv nogometašev pri Gorici ni ravno vrhunski...

“Igralci gotovo ne pridejo v Gorico zaradi plače, zato pa imamo v zasedbi povečini nogometaše od 19. do 23 let, ki jim nudimo možnost dokazovanja. Ob tem so deležni potrebne podpore za igranje profesionalnega nogometa. Hkrati so v klubu odprta vrata za nogometaše, ki so se uveljavili v novogoriškem dresu in so pokazali pripadnost ter željo, da nekaj vrnejo matičnemu klubu v zrelem igralskem obdobju.”

Kolikšen bi torej lahko bil moštveni prispevek povratnika Velikonje?

“Precejšen, pa ne le na igrišču. Soigralce bo naredil boljše. Ob njem se bosta Andrija Filipović in Semir Smajlagić lažje razvila. Velikonja bi lahko bil dodana vrednost.”

Kaj so še lahko klubski aduti?

“Predvsem pogum. ki ga mora pokazati tudi trener. V kadetski zasedbi imamo sedem reprezentantov, pri nas pa ima trener tudi vlogo športnega direktorja, ki izbira okrepitve, če seveda sodijo v naš plačilni rang. Štirje nogometaši so pozimi odšli, trije prišli, selekcija pa se bo nadaljevala tudi poleti, ko želimo igralski kader skrčiti na 22 igralcev. Vsekakor bomo še naprej iskali profil nogometašev, ki značajsko in fizično ustrezajo našemu sistemu igre. Na igrišču moramo kazati agresivnost, napadalnost z ogromno teka in dvobojev. Skratka moramo biti privlačni, kar jeseni nismo bili. Evropski nogometni trg ne čaka.”

Novogoriška nogometna infrastruktura gotovo ni evropska, še v Sloveniji je v debelem zaostanku za večino prvoligaških klubov...

“Vsi v Novi Gorici pričakujejo, da bomo v klubu poskrbeli za atraktivna gostovanja tujih ekip. Realnost je drugačna. Z izjemo ugodnih podnebnih razmer jim ne moremo veliko ponuditi. Pomožno igrišče ob Kornu naj bi v bližnji prihodnosti dočakalo posodobitev. So pa slačilnice v športnem parku dotrajane, glavno igrišče kliče po prenovi. Večina selekcij mora trenirati na umetni travi. Posledica so poškodbe. Potrebujemo tudi posluh okolja. V Murski Soboti se denimo obetajo milijonske naložbe. Ne gre spregledati, da se na domačih tekmah Mure zbere tudi 3.000 ljudi, kar pomeni, da klub pokrije dobršen del mesečnega proračuna z vstopnicami. Mi z našim obiskom še stroškov tekme ne moremo poravnati. Najlepše je biti v tretji ligi.”

Gorica ta čas torej ni zanimiva?

“Je, a le za takšne in drugačne mešetarje.”

---