Preventivni ukrepi lahko omejijo bodoče požare

Skrb za gozd je ne le naša naloga, ampak tudi obveza, da bomo odporen in zdrav gozd zapustili naslednjim generacijam, je na Cerju ob današnjem mednarodnem dnevu gozdov poudaril direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev. Ključen ukrep bo prilagajanje gozdnih sestojev na pogoste naravne ujme. Gozdove na pogorelem Krasu tako obnavljajo s toploljubnimi listavci.

CERJE > Negotovosti v zvezi s podnebnimi spremembami so velike, še posebej na lokalni ravni. “Zato je sonaravno, trajnostno in večnamensko gospodarjenje z gozdovi, kot ga razvijamo v Sloveniji v zadnjih 50 letih, učinkovit okvir za odzivanje na podnebne spremembe,” je na Cerju poudaril direktor zavoda za gozdove Gregor Danev.

“Glavni steber razvoja naše občine je bil prav turizem, baziran na vseh odtenkih zelene barve. Na žalost se je lani ta barva v trenutku spremenila v črno,” je o požaru, ki je lani poleti, med hudo sušo, na Krasu pustil veliko rano in je bil tudi razlog, da so letos mednarodni dan miru obeležili na Cerju, povedal podžupan Občine Miren- Kostanjevica Zvonko Ferfolja.

Gregor Danev

direktor zavoda za gozdove

“Sonaravno, trajnostno in večnamensko gospodarjenje z gozdovi, kot ga razvijamo v Sloveniji v zadnjih 50 letih, je učinkovit okvir za odzivanje na podnebne spremembe.”

Glavni izziv pri gospodarjenju z gozdovi v Sloveniji bo prilagajanje drevesne sestave v gozdnih sestojih. “Za zdrave in odporne gozdove je pomembno, da so genetsko pestri in sestavljeni iz avtohtonih in rastiščem prilagojenih drevesnih vrst. Takšni gozdovi se bodo lahko prilagodili spremembam v naravi, pomembno pa je, da tudi mi sprejmemo te spremembe in pospešujemo rastiščem primerne vrste,” je opozoril Danev.

Tomaž Hrovat

direktorat za gozdarstvo in lovstvo

“Požar na Goriškem Krasu je s svojim obsegom vzpodbudil razmislek in iskanje tudi bolj učinkovitih rešitev na področju umeščanja protipožarne infrastrukture v ta prostor. Gre za tiste preventivne korake, ki bodo, če ne preprečili, pa vsaj omejili bodoče požare.”

Gozd na Krasu se bo večinoma sam obnovil

Tako so na pogorelem Krasu v načrtu sanacije predvideli obnovo gozdov s toploljubnimi listavci, ki so prilagojeni na klimatske razmere in imajo večje možnosti za uspeh. “Obnova je sicer predvidena na območjih povsem pogorelih monokultur iglavcev, ki jo načrtujemo pretežno s sadnjo oziroma setvijo, večina pogorelega gozda, to je okrog 2000 hektarjev površin, pa se bo naravno obnovila,” je pojasnil Danev.

Slovenija je nadpovprečno gozdnata, v sistem načrtovanja in gospodarjenja z gozdovi pa neusmiljeno posegajo vremenske ujme in njihove posledice, kar ruši ravnotežje v gozdnem ekosistemu, je opozoril v. d. generalnega direktorja direktorata za gozdarstvo in lovstvo na kmetijskem ministrstvu Tomaž Hrovat.

2900

hektarjev gozdov je pogorelo v lanskem požaru na Krasu

Bolj učinkovita protipožarna infrastruktura v gozdu

“Zadnji tak dogodek katastrofičnega obsega se je zgodil lansko leto, prav tukaj, kjer se nahajamo danes. Požar na Goriškem Krasu je s svojim obsegom vzbudil razmislek in iskanje tudi bolj učinkovitih rešitev na področju umeščanja protipožarne infrastrukture v ta prostor,” je povedal Hrovat. “Gre za tiste preventivne korake, ki bodo, če že ne preprečili, pa vsaj omejili požare, ki bodo med ostalimi grožnjami stalna nevarnost, ki preti našim gozdovom,” je še poudaril.

Če pred več kot 150 leti ne bi bilo gozdarjev, bi danes gledali popolnoma drugačen Kras, je spomnila direktorica Gozdarskega inštituta Slovenije Nike Kranjc. “Ljudje potrebujemo gozdove, gozdovi pa nujno potrebujejo gozdarje,” je poudarila in zbrane pozvala, da so ob dnevu gozdov z aplavzom počastili tudi gozdarke in gozdarje.

Sledi ognja v glini

Dogodek so dopolnili z otvoritvijo razstave v Pomniku miru Sledi ognja avtorja Gregorja Mavra, ki je v glino ujel podobe zoglenelih dreves, nato pa so se udeleženci pod vodstvom gozdarjev sežanske območne enote zavoda za gozdove odpravili na krajši pohod po požganem gozdu. Na izbranih točkah so strokovnjaki iz zavoda predstavili razsežnosti lanskoletnega požara in ukrepov, ki jih izvajajo za sanacijo pogorelega gozda, opozorili na problem razraščanja invazivnih tujerodnih vrst ter ponazorili vpliv podnebnih sprememb na gozd in načine prilagajanja nanje. Predstavili so tudi načrtovano, približno 130 kilometrov dolgo učno-izobraževalno pot Zeleno srce Krasa, ki bo potekala na območju požara in povezala sedem občin, štiri na naši in tri na italijanski strani. Odprli naj bi jo v letu 2025, v okviru projekta Evropska prestolnica kulture Nova Gorica - Gorica.

---