Svetičič je bil v svetovnem vrhu

V Šebreljah na Cerkljanskem so domačini s foto in video projekcijami ter s srečanjem plezalcev obeležili 20-letnico smrti izjemnega vaščana Slavka Svetičiča, ki je preminil v Himalaji.

ŠEBRELJE > V začetku junija je minilo 20 let od zadnjega vzpona vrhunskega alpinista - himalajca ter pionirja slovenskih solo vzponov v alpskem slogu čez najtežje stene, Šebreljca Slavka Svetičiča. Njemu v spomin se je v organizaciji domačega turističnega in športnega društva ter ob sodelovanju Slavčeve družine v klubu Texas v Šebreljah zbralo več kot 70 ljudi. Ob fotografskih in video posnetkih njegovih dosežkov, ki jih je pripravil sodelavec Primorskih novic in Svetičičev nečak Jure Batagelj (uredil je tudi alpinistovo spominsko spletno stran www.slavko-sveticic.com), so spomine nanj obujali vrhunski alpinisti 90-tih let prejšnjega stoletja, njegovi soplezalci - Peter Podgornik, Milan Romih, Silvo Karo in Danilo Tič.

Slavko Svetičič (sicer član AO Idrija) je, komaj 37-leten, preminil 7100 metrov visoko pod pakistansko goro Gasherbrum IV, kjer je ostal ujet v dolgotrajnem slabem vremenu in plazovih. Dve leti po tragediji so ga našli alpinisti ponovljene in okrepljene korejske odprave, s katero je na svoji zadnji poti naskakoval omenjeni vrh.

Slavko Svetičič je bil sicer po pisanju domačih in tujih alpinističnih revij plezalec svetovnega formata v svojem času. V letih od 1985 do 1995 je sam in v alpskem slogu ter v zimskih razmerah, kar je bila tedaj še redkost, preplezal nekaj izjemno težkih in tudi prvenstvenih smeri v osrednjih Alpah (Mrtvaški prt v Grandes Jorasses, smer Harlin v severni steni Eigerja ...), na Novi Zelandiji (Mount Cook) v Andih (francoska smer v Aconcagui, slovenska v Huascaranu) in v Himalaji. Skupno je v karieri, ki se je začela pri 17 letih, zbral kar 460 prvenstvenih vzponov.

V Himalaji je bil Slavko član odprav na K2 na Makalu in na Everest. Vrhunec je doživel na Anapurni 1. Leta 1992 je sam alpsko preplezal prvenstveno 2600 metrsko smer v zahodni steni, kar je bil tedaj dosežek svetovnih razsežnosti. Začinil ga je še s čudežnim preživetjem v snežnem viharju, ko se je, po tem, ko so ga spremljevalci že odpisali in odšli, sam prebil do najbližje vasi. PZS ga je proglasila za alpinista leta 1992, dobil pa je tudi Bloudkovo plaketo. Na Anapurni je novo smer poskušal splezati že naslednje leto, a ga je zajel plaz in mu poškodoval hrbtenico. Leta 1994 je ponovno ekstremno plezal v centralnih Alpah, pred 20 leti pa je v slabem vremenu našel prerani grob v prvenstveni smeri zahodne stene 7925 metrov visokega Gašerbruma 4. IM

---