Že kot otrok je sitnaril za karte za “šloganje”

Znani vedeževalec Blaž je zasebno prijazen sogovornik, ki iskreno pove natanko to, kar misli. “Hitro, dalje,” pravi v svoji televizijski oddaji, kjer pregorevajo telefoni. V pogovoru za Svet24 je povedal, kako je sploh postal vedeževalec.

SLOVENIJA > Trenutka, ko si je zaželel postati jasnovidec, se sicer ne spomni, “sem pa bil že kot otrok zadržan in se nisem rad igral z vsemi. Najraje sem bil sam oziroma z res dobrimi sosedi”. Ko so mu starši v zgodnjem otroštvu kupili navadne igralne karte, je kmalu začel sitnariti, da hoče tudi karte za “šloganje”. In jih je tudi dobil.

“Kmalu zatem so prišle na obisk prve 'žrtve', znanci, sorodniki, in sem jim kar prerokoval. Izkazalo se je, da sem videl dosti stvari. Smrt, poroko, prepire ... Vendar me še niso čisto resno jemali. Ko je internet postajal vse močnejši, pa sem na spletu objavil prve oglase in ljudje so me začeli klicati,” je povedal o svojih “šlogarskih” začetkih. Nekaj let je delal brezplačno. “A vsako delo se mora pošteno plačati, šele takrat ga bodo ljudje cenili. Zdaj pač za to računam, pa tudi ne poznam nobenega jasnovidca, ki bi delal prostovoljno.”

Ko je imel 18 let, je Blaža Kneza v svojo oddajo povabil televizijski vedeževalec Danny in ga predstavil vsej Sloveniji. Vidovitega Milana ni spremljal, a ko ga ljudje primerjajo z njim, ga ne moti. “Edino jaz pač sam pri sebi vem, da še nikomur nisem rekel, da mora spiti pol litra žganja oziroma naj tre jajca na glavi. Res je, da se pač zaderem, ljudi v trenutku naderem, a povem realne odgovore, kaj se bo res zgodilo.”

Vedežuje tudi na Slovaškem in Češkem, v Nemčiji in Švici, Kanadi, na Balkanu. Na vprašanje, ali je z vedeževanjem obogatel, odgovarja: “Priznam, da lepo živim. Pomagam tudi svojim najbližjim. A je treba vedeti, da od cene klica dobi veliko operater, tu so še drage reklame, najem linij in visoki davki. Ko potegnem črto, dobim pač dober znesek v primerjavi s tem, koliko bi lahko sicer dobil. Pri meni so tudi neprespane noči, veliko sem za telefonom in imam ogromno stresa, težave s počutjem, doživljam tudi izgorelost. Tega nihče ne vidi, ker to nikogar ne zanima, saj je ljudem vseeno zame.”

Priznava, da prejema tudi reklamacije, ki pa jih vedno ugodno reši. “Pritožujejo se, ker dolgo čakajo na liniji in plačajo veliko denarja. Jaz pač povem, da več kot z enim sogovornikom hkrati žal ne morem govoriti. Ko nastane gneča, hitro zapisujem, da poteka čim hitreje. Nimam pa magične palice.”

---