Včerajšnji dan je bil morda najbolj mrzel

Še v soboto so sredi Madrida smučali, v Atenah pa se je ozračje v nedeljo segrelo na 23 stopinj Celzija. Vremenoslovci pravijo, da so povzročitelji nenavadnih pojavov planetarni oziroma Rossbyjevi valovi - večji kot je odklon v eno smer, z mrzlim zrakom, bolj je izrazit tudi na drugi strani, s toplim zrakom.

PRIMORSKA > “Če polarni zrak prodre daleč proti jugu, kot se je zgodilo na Iberskem polotoku, 1500 do 2000 kilometrov vzhodneje dobijo močan dotok zraka z juga, iznad Afrike. Vse je povezano,” pojasnjuje meteorolog Agencije za okolje Brane Gregorčič.

Tudi nedeljsko sneženje pri nas je bilo manjši podaljšek omenjenega petkovega in sobotnega dogajanja iznad Španije. Zdaj je v Madridu čez dan spet štiri do pet stopinj Celzija, medtem ko ponoči zmrzuje, ker je španska prestolnica na 600 do 700 metrih nadmorske višine in ima celinsko podnebje. Vreme se umirja tudi v Grčiji, kjer so včeraj v Atenah zabeležili manj kot 17 stopinj Celzija in se bo ozračje do konca tedna še bolj ohladilo.

Nad Alpami pihajo severni do severozahodni vetrovi. “To pomeni, da bodo padavine na severni strani Alp, pri nas bo suho.” Obetajo se nam hladni sončni dnevi, vendar je bilo včerajšnje jutro verjetno najhladnejše, ker bo šla glavnina hladnega zraka proti osrednjemu in južnemu Balkanu. Kljub temu bo od severa proti Alpam še naprej dotekal hladen zrak.

Mraz pride okrog Alp

Najhladnejši zrak pride k nam s severovzhoda, iznad Skandinavije in Severnega morja (od tam je prišel tudi nedavni mraz), in gre okrog Alp. Če bi šel čez to osrednjeevropsko gorovje, bi se ob spuščanju segreval. V prihodnjih dneh se bo dogajalo prav to, čez Alpe bo pihal severni fen. Jutri bo v notranjosti Slovenije vetrovno in, ker ne bo toplotnega preobrata ali temperaturne inverzije, da bi imeli v nižjih delih ozračja nižje temperature, bo na Notranjskem do pet stopinj Celzija, na Primorskem približno deset.

Pregovorno najhujši mraz, celinski iz Sibirije, k nam redko zaide; pri minus 50 stopinjah je težek in se ne giblje veliko.

Prihodnji teden naj bi pihalo z zahoda, iznad Atlantika, in naj pri nas ne bi bilo preveč mrzlo. Teden, ki ga je polovica že za nami, bo morda najhladnejši v letošnji zimi, saj smo imeli v ponedeljek dve do tri stopinje pod dolgoletnim povprečjem in včeraj približno pet. Ker pa je bilo do božiča pretoplo, je temperatura zadnjih 30 dni še vedno nad povprečjem.

Lani ni bilo prave zime

Letošnja zima se nam zdi huda morda zato, ker lani prave ni bilo. Da je nadvse radodarna s snegom, imamo občutek, ker ga imamo tudi v alpskih dolinah, ne samo v visokogorju kot lani. Tisti, ki morje skoraj dvanajstimi stopinjami na gladini primerjajo s Sočo poleti, so pozabili, da se najbolj ohladi februarja. Če se komu toži po decembrskih temperaturah, pa je, očitno, že pozabil na številne ujme in vodno trombo. Izrednim dogodkom so botrovale visoke temperature nad tlemi in nizke v višinah - še 2. januarja je grmelo in lilo, kot bi imeli poletno nevihto.

---