V ZDA pred stoletjem začela veljati prohibicija
Pred sto leti je 17. januarja v ZDA stopil v veljavo 18. amandma k ameriški ustavi, ki je prepovedal proizvodnjo, transport in prodajo alkoholnih pijač. Amandma so ukinili leta 1933 z 21. amandmajem. V 13 letih je na račun prepovedi obogatelo veliko kriminalcev, Američani pa se alkoholu niso odpovedali, čeprav so ga uživali manj in dražjega.
Foto: Pixabay
NEW YORK
> Američani si danes težko predstavljajo prepoved alkoholnih pijač, čeprav ponekod še ostajajo žepi navidezne treznosti v tako imenovanih suhih okrožjih, kjer prepoved alkohola še vedno velja.
Prohibicija v splošnem velja za propadel eksperiment, čeprav ne povsem, saj je bilo zaradi nje manj nasilja v družini, manj ciroze jeter ter drugih bolezni. Alkohol so proizvajali ali uvažali iz tujine kriminalci, kot se danes dogaja s prepovedanimi mamili. Razcvetele so se nezakonite točilnice, ki so dobile ime “speakeasy”. Pred vstopom vanje je bilo namreč treba pri vratih na skrivnem vhodu zašepetati geslo, ki se je hitro širilo.
Sodelovali so tudi policisti, ki so si tudi sami radi privoščili dobro kapljico. Od kriminalcev so za zaščito in informacije pred racijami pobirali denar, podkupljeni so bili tudi sodniki in politiki.
Več škode kot koristi
Nora 20. leta zabave in pitja v času prohibicije so se končala z veliko gospodarsko krizo in nastopom predsednika Franklina Roosevelta, ki je ugotovil, da je prohibicija naredila več škode kot koristi in prispeval k njeni odpravi. Zaslužek je bil namreč tako dober, da so se razcvetele kriminalne združbe in se zapletale v medsebojne vojne, v katerih so padali tudi nedolžni civilisti. Država je ostala brez davkov, saj se je ves denar stekal v roke kriminalcev.
Ta čas pa je Američanom, ki se ne morejo ponašati z dolgo zgodovino, pustil številne znamenitosti in “speakeasyji” danes znova postajajo priljubljeni. Večja mesta spet oživljajo skrivnostne bare, dostop do katerih je skrit, notranjost pa razkošna. Zaradi korupcije so v času prohibicije sicer ostali odprti tudi številni navadni bari z izgovorom, da točijo brezalkoholno pivo, pod pultom pa se je skrivalo še marsikaj drugega.
Eden takih je McSorley's Old Ale House v New Yorku, ki so ga odprli še pred državljansko vojno daljnega leta 1854 in je ostal odprt tudi vseh 13 let prohibicije. Prvo žensko stranišče je ta izključno moška ustanova dobila šele v 70. letih prejšnjega stoletja, bar pa je v East Villagu odprt še danes in je zelo priljubljen.
Prepoved bolj prizadela revne
Prepoved alkohola je sicer veliko bolj prizadela manjšine in revne. Bogati so se zabavali v razkošnih klubih, kjer so tekle reke alkohola, imeli so podkupljene policiste in sodnike ter politike. Posledice prepovedi pa so čutili revni, ki so si skušali privoščiti požirek. Dejstvo, da je danes demokratska stranka polna revnih in manjšin, deloma izvira tudi iz prohibicije, saj se je za njeno prepoved zavzel demokratski predsednik.
Več revnih in manj izobraženih se je takrat bolj mobiliziralo za uveljavljanje volilne pravice, za katero se je treba v ZDA sicer še danes posebej registrirati, republikanci pa si na vso moč prizadevajo, da bi, kolikor se le da, skrčili volilne sezname.
Prohibicija je pomenila tudi zatiranje katoliške manjšine. Katoliške cerkve so sicer leta 1922 dobile pravico do izjeme, da so lahko pri obredih ohranile vino, ki so ga proizvajali in dostavljali s posebnim dovoljenjem. Za prohibicijo so se zavzemala predvsem republikanska protestantska gibanja in organizacije, katoliki pa so zaradi prohibicije postajali še bolj trdni demokrati in tudi danes je večina ameriških katolikov demokratov.