Toyotinega športnika spet obudili

Japonci so pred nekaj leti začeli razmišljati, kako bi znova obudili model supra. A snovanje športnega avtomobila zahteva velike finančne vložke, zato so iskali in našli partnerja v BMW-ju, s pomočjo katerega so razvili izjemen primerek.

Supra je sicer na voljo pri Toyotinih trgovcih že od začetka julija za začetnih 73 tisočakov, v tem času pa so zanjo nabrali štiri kupce. Tudi v prihodnjem letu jih več kot pet ne bo, saj proizvodnja v sosednjem Gradcu tega preprosto ne omogoča. Ima pa naš nekdanji relistični as, Andrej Jereb, v svojem salonu maloserijsko izvedbo A90 edition, s posebno mat barvo, črnimi platišči in nekaj več opreme. Za ves svet so jih izdelali 300, Evropi jih je namenjenih le 90, en primerek je končal v Izoli.

Kot pravijo pri Toyoti, se je vse začelo leta 2012, ko so Japonci in Nemci sklenili partnerstvo, dve leti kasneje so na Nurburgringu že preizkusili skupno platformo (takrat še na enem od BMW-jevih modelov), od tam naprej pa je vsak od proizvajalcev šel svojo pot naprej.

Da to drži, pove tudi podatek, da je glavni japonski inženir za supro BMW-ja Z4 prvič preizkusil šele lani. Namenoma, ker niso želeli vedeti, v katero smer gre razvoj Z4. Japonci so poskrbeli za svojevrsten zunanji dizajn, ki je v nekaterih pogledih soroden z legendo 2000 GT. Dolg pokrov motorja, majhna kabina in vrata ter najboljša razporeditev teže.

In vse to supra tudi ima, le da imajo ti detajli, z dodatkom 19-palčnih koles, pridih modernega pogleda oblikovanja in drznosti. BMW-jev trilitrski vrstni turbo šestvaljnik z 250 kilovati moči so pomaknili čim bolj za prvo os in tudi tako uspeli doseči idealno razmerje teže 50:50. S šestvaljnikom so povezali osemstopenjski samodejni menjalnik. Da bi dosegli še popoln športni učinek, so vgradili še aktivni diferencial na zadnji osi (s stopnjo zapore od nič do sto odstotkov). Obenem niso nepomembni podatki, da ima supra še nižje težišče (461 mm) kot model GT-86, širok kolotek (1530 mm) in kratko medosno razdaljo (2,47 metra).

Vse to se v polni meri izkaže na zaprti stezi. Imel sem priložnost, da sem supro za kratek čas preizkusil na stezi na Grobniku, ki je pred kratkim dobila novo plast asfalta. Za prvi stik s supro sedem na sovoznikov sedež, za volanom pa izkušen inštruktor, ki se mu samo smeji, ne glede na to, da je steza še večinoma mokra in spolzka. Brez kančka strahu polno pritisne na plin in že letimo skozi prve tri dolge in ostre zavoje. Supra se pelje natančno in zanesljivo. Notranjost je, kljub Toyotinemu prepričevanju, da je malo sorodnosti z BMW-jem, vidno bavarska. 8,8-palčni zaslon z znano BMW-jevo multimedijsko vsebino, ročica menjalnika, vsi gumbi in stikala ter še nekaj drugih podrobnosti. Prostora v prtljažniku je za 290 litrov oziroma za nekaj osebne prtljage.

Supra je že v osnovi založena z vsemi varnostnimi dodatki, ki jih Toyota (oziroma BMW) premore. Serijsko so vgrajeni tudi led žarometi, usnje/alkantara na sedežih, navigacija, aktivni diferencial in kopica drugih stvari. Začetna cena znaša 72.900 evrov, paket opreme sport premium podraži še za 3200 evrov.

Kot pravijo pri Toyoti, se v začetku 2020 pridružuje še različica z dvolitrskim motorjem z 189 kilovati, a kljub temu bo čakalna doba zanjo zelo dolga.

---