Šved jih šteje trideset

Pred tremi desetletji je na ceste zapeljal prav poseben avto, ki je za švedskega proizvajalca pomenil popoln zasuk v prepoznavnosti znamke.

Volvo 850, ki ga je švedska tovarna dala na svetlo v začetku julija 
1991, je za znamko pomenil eno največjih revolucij, pa ne le zaradi 
sprednjega pogona in petvaljnega motorja.
Volvo 850, ki ga je švedska tovarna dala na svetlo v začetku julija 1991, je za znamko pomenil eno največjih revolucij, pa ne le zaradi sprednjega pogona in petvaljnega motorja. 

Najprej nekaj o razvoju - Volvo je 850 zasnoval še v sedemdesetih, razvoj pa je trajal neverjetnih 13 let in je še danes najdražji industrijski razvoj nekega izdelka na Švedskem. Projekt Galaxy se je začel 1978 in iz njega sta izšla manjši 400, ki so ga izdelovali na Nizozemskem in 850, ki so ga izdelovali v domovini. Avto je ohranil oglato podobo kot 700, a vendarle so bili robovi precej bolj zaobljeni. In ne samo to, 850 je bil tehnično povsem nov avto. Do prihoda 850 so imeli vsi veliki modeli s Švedske pogon na zadnji kolesi. Z 850 se je to spremenilo, prišel je tudi petvaljnik, revolucionarno pa je bilo tudi vzmetenje, zadaj z delotidno geometrijo z vodili in spredaj z aluminijastimi rokami. Za blaženje so poskrbeli hidravlični amortizerji in spiralne vzmeti.

Limuzini je sledil tudi karavan

Avto so premierno pokazali 11. junija v Stockholmu. Najprej je to bil 4,66 metra dolga limuzina GLT z 20-ventilskim petvaljnikom s prostornino 2,5 litra in močjo 125 kW (170 KM). Za varnost je skrbela bočna zaščita SIPS in samo nastavljivi pasovi spredaj. Karavan se je pridružil februarja 1993 in je bil pet centimetrov daljši od limuzine. Na nekaterih trgih se je imenoval tudi 855, kjer je zadnja petica predstavljala število vrat. Karavan je prinesel zajeten prtljažnik, naložen do vrha je nudil 1580 litrov, medtem ko je tisti v limuzini ponudil le 415. Avto so izdelovali v Torslandu in Ghentu v Belgiji, pa tudi v Halifaxu v Kanadi. Kmalu so sledili tudi drugi motorji, najprej manjši dvolitrski atmosferski motor s 105 kW (143 KM), 1993 pa je na trg prišel sloviti T-5 s 154 kW (210 KM) in pozneje s 165 kW (225 KM). 1994 so v Ženevi pokazali tudi T-5R, ki ga je pomagal razviti Porsche. Motor je imel 2,3 litra in Boschevo elektroniko, Mitsubishijev turbo in intercooler. Motor je imel osnovnih 168 kW (228 KM), za kratek čas pol minute pa je dal od sebe tudi 181 kW (246 KM). Avto je odletel do 245 km/h, do stotice pa v 6,9 sekunde. Prva serija svetlo rumenih T-5R je bila razprodana v nekaj tednih, potem pa so naredili še črno in temno zeleno.

Prodali več kot 1,3 milijona primerkov

Volvo do takrat ni naredil ničesar vsaj približno tako močnega in hitrega, T5-R je postal kult in eden najhitrejših karavanov svojega časa, četudi je imel 1,6 tone in podhranjene zavore. Tudi zato so ga posvojili pri britanskem TWR in ga vključili v serijo BTCC. Modro beli karavani so takoj pritegnili pozornost. 1994 je 850 osvojil dve peti mesti, sprememba pravil pa je 1995 TWR prisilila v uporabo limuzin. Jeseni 1994 je 850 doživel prvo prenovo z ožjimi lučmi, postal pa je tudi prvi avto s serijskimi stranskimi zračnimi vrečami. 1996 je 850 dobil tudi štirikolesni pogon z 2,5-litrskim turbo motorjem s 142 kW (193 KM) in 2,5-litrski TDI s 103 kW (140 KM) Volkswagnovega izvora. Novembra 1997 je 850 doživel korenito prenovo in postal S70 in V70. V70 so prvič tudi dvignili in zaščitili za manj ugodne ceste kot XC cross country. V prvih petih letih in pol je Volvo prodal 716 tisoč primerkov 850, k temu pa je treba dodati še 567 tisoč S70 in V70. Na enaki osnovi je nastal tudi eleganten kupe C70, ki so ga prodali v 76.809 primerkih, od teh je bilo 49.795 kabrioletov. Skupaj je na platformi 850 šlo v svet 1,36 milijona vozil.


Najbolj brano