Slovenska smreka bo krasila Vatikan

Trg Sv. Petra v Vatikanu bo letos krasila 30 metrov visoka smreka iz slovenskih gozdov. Slovenija bo s to simboliko mednarodno javnost spomnila na svoj 30. rojstni dan. To, da Slovenija krasi osrednji vatikanski trg in tamkajšnje urade, je promocija za našo državo pa tudi zahvala Vatikanu, ki je med prvimi priznal samostojnost Slovenje, poudarjajo vladni predstavniki.

Božično drevo iz kočevskih gozdov  na poti v Vatikan
Božično drevo iz kočevskih gozdov na poti v Vatikan 

FERNETIČI > Slovenija je Trg Sv. Petra v Vatikanu krasila že leta 1996, zdaj pa si je deset let prizadevala za novo priložnost. Dobila jo je v letu, ko božičnega drevesa večina ne bo mogla občudovati v živo. “Obžalujemo, da smo na vrsti ravno takrat, ko imamo takšno situacijo s covidom, saj sem prepričan, da bi Slovenci z veseljem prišli ta dan na Trg Sv. Petra pozdraviti tudi svetega očeta,” pravi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek.

Simbolna sporočila

Vseeno bo država iz dogodka naredila največ, kar lahko. V Vatikan odhaja z dodelanim konceptom okrasitve in številnimi simbolnimi sporočili.

Minister poudarja, da se želi Slovenija svetu predstaviti kot gozdnata dežela. Smreka, ki bo krasila osrednji vatikanski trg, je visoka 30 metrov in prihaja iz osrčja kočevskih gozdov, poleg nje pa so tovornjaki v Vatikan odpeljali tudi 42 manjših smrek, belih jelk in hoj za okrasitev vatikanskih uradov javnih površin. “Slovenija podarja drevesa Vatikanu ob 30-letnici samostojnosti,” je dejal Podgoršek.

Okrasje za smreko so določili v sodelovanju z etnologom dr. Janezom Bogatajem, ki se je držal naravnih materialov ter tradicionalnih božičnih in slovenskih simbolov. Notranjost zvezd repatic, ki bodo krasile smreko, krasijo zvezdasti ornamenti, ki jih pogosto najdemo na starih skrinjah, omarah in nečkah.

Priprave na krašenje Trga Sv. Petra v Vatikanu v Sloveniji potekajo že več mesecev, vanje pa so bili vključene družine, kmečke žene, skavti, brezdomci, učenci nekaterih šol, malčki iz vrtcev in mnogi drugi. Izdelali so približno 2200 okraskov iz slame in 1250 okraskov iz oblancev za okrasitev vseh dreves. Izdelali so še 25 adventnih vencev. Floristka dr. Sabina Šegula, ki je usmerjala izdelovanje okraskov, je zaradi epidemioloških razmer delo vodila na daljavo, a vseeno začutila, kako je ta projekt povezal različne generacije. “Vesela sem, ko na fotografijah vidim, da so bili na delu tako malčki kot starejši ljudje. Z roko v roku smo skupaj naredili ogromno okrasja.”

Pogostitev za rimske brezdomce

Vlada je odločitev o okrasitvi Vatikana sprejela septembra. Za to bo porabila 100.000 evrov, od tega 40.000 evrov za nakup in prevoz vseh dreves, 60.000 evrov pa za vse ostalo. Sprva je bila predvidena tudi pogostitev, ki pa zaradi pandemije covida-19 zdaj odpade. Bo pa Slovenija ostala zvesta tradiciji, da država, ki okrasi Trg Sv. Petra, pogosti tamkajšnje brezdomce in okrasi njihove prostore v Vatikanu.

Kulturna prireditev ob prižigu božičnih luči 11. decembra ne bo potekala v živo. Posneta je bila vnaprej na trgu v Vatikanu pa jo bodo predvajali na velikih zaslonih. Scenarij zanjo je pripravil Igor Pirkovič. Na prireditvi bosta med drugimi nastopili operni pevki Sabina Cvilak in Nuška Drašček, igrale bodo citre, nastopili pa bodo tudi pritrkovalci, ki bodo pritrkavali na zvonove na Brezjah.


Najbolj brano