Skok v preteklost s Citroenom karin

Konec sedemdesetih in začetek osemdesetih let prejšnjega stoletja je bilo obdobje, ko so imeli avtomobili silno vesoljske oblike. Danes je takšnih ali drugačnih študij manj oziroma prenekatera sploh ne dobi pozornosti.

Citroen karin je eden tistih, ki ni ugledal serijske proizvodnje, ker je bil izdelan v izjemno kratkem času in 
je bil povsem neprimeren za vsakdanjo vožnjo.
Citroen karin je eden tistih, ki ni ugledal serijske proizvodnje, ker je bil izdelan v izjemno kratkem času in je bil povsem neprimeren za vsakdanjo vožnjo. 

Med drugim je tudi francoski Citroen skočil na abstraktno-futuristični vlak oblikovanja in leta 1980 v Parizu predstavil koncept karin. Ta je nastal v neizmerni naglici oziroma čez noč. Avtomobilska znamka tistega leta za domači avtomobilski salon ni imela nič novega, zato so šefi prosili oblikovalca Trevorja FIoerja, da na hitro ustvari nekaj, kar bo pritegnilo pozornost. Misija, ki zagotovo ni bila lahka, mu je nedvomno uspela. Koncept karin je avto v obliki piramide, ki jo je sploščil zelo težek slon. Potniško kabino obdajajo steklene površine. Ideja sicer ni bila nova, saj je dve leti pred tem Lancia pokazala koncept sibilo, vendar pa je bil francoski poskus nekaj še bolj radikalnega. Vseeno je vredno omeniti, da je kar nekaj oblikovnih potez prišlo iz drugih Citroenovih modelov, sploh sprednji žarometi so identični kot pri legendarnem modelu SM, delno pokrita zadnja kolesa pa kažejo na podobnost z modeli CX in GS. A vendarle steklene stranice so bile tiste, ki so zaznamovale študijo karin. Na vrhu so se stekale v verjetno najmanjšo streho, ki jo je kdaj videl svet avtomobilizma - merila je manj kot format A3. Vrata so se odpirala naprej in navzgor, enako radikalna pa je bila tudi notranjost.

Potniška kabina je bila zasnovana v zelo futurističnem slogu.

Hranijo ga v posebnem konzervatoriju

Pri Citroenu so se pri razmišljanju o zasnovi potniške kabine odločili za idejo s tremi sedeži, kar je pomenilo, da je bil voznikov sedež z volanom vred postavljen na sredino, potniška sedeža pa sta prostor našla ob njem. Armaturna plošča in notranjost sta bila prav tako futuristična in odsekana, volan pa je bil postavljen na konec nenavadno dolgega in debelega pomola. Volan je imel prečke v V-obliki, kjer so sedeli vsi sistemi za upravljanje, tako da vozniku ni bilo treba odmikati rok z volana. Kaj pa motor? Citroen ni govoril o njem, saj je bil študijski avto namenjen zgolj statični predstavitvi. A ker je bil vsaj enkrat pozneje ujet v pogonu, je spredaj dejansko bil motor, verjetno kateri iz tedaj aktualne Citroenove serije. Avto danes stoji v Conservatoire Citroen, nedaleč iz Pariza, kjer ima Citroen shranjenih več kot tristo primerkov. Večina je prototipov in nikoli v serijsko proizvodnjo namenjenih modelov. Zagotovo si je ta muzej ogledal tudi Elon Musk, ki je nekega dne pred dvema letoma zrisal piramidasti cybertruck.


Najbolj brano