Prva slovenska doktorica znanosti tudi na znamki

Znanstvenica, narodna delavka, borka za svobodo in ženske pravice, direktorica Prirodoslovnega muzeja, koroška Slovenka Angela Piskernik velja za prvo slovensko doktorico znanosti. Leta 1914 je na Dunaju doktorirala iz botanike. Dve leti kasneje se je zaposlila v Ljubljani v Kranjskem deželnem muzeju. Njena podoba je zdaj tudi na znamki.

LJUBLJANA > Angela Piskernik se je rodila leta 1886 v Lobniku nad Železno Kaplo na avstrijskem Koroškem. Direktorica Prirodoslovnega muzeja je postala po drugi svetovni vojni in na tem položaju ostala vse do upokojitve. Za njeno najbolj znano znanstveno delo velja ključ za določanje cvetnic in praprotnic.

Piskernikova je bila tudi pobudnica za pravno zavarovana naravna območja v Sloveniji, kot so Rakov Škocjan, Martuljek, Blejski otok, Robanov kot in Krakovski pragozd. Dolga leta se je zavzemala za ustanovitev Triglavskega narodnega parka, kar se je zgodilo šest let pred njeno smrtjo.

Predlagala ustanovitev gorske straže

Po upokojitvi je sodelovala z zavodom za spomeniško varstvo. Prav Piskernikova je tudi predlagala ustanovitev gorske straže. Članke o varstvu narave je objavljala tudi v tujini ter sodelovala v mednarodni alpski komisiji. Ob osemdesetletnici je bila za življenjsko delo odlikovano z redom zaslug za narod z zlato zvezdo.

Pred drugo svetovno vojno je bila med drugim gimnazijska učiteljica v Ljubljani in Novem mestu ter ena prvih radijskih predavateljic na ljubljanskem radiu, prek katerega je poučevala nemščino. Med drugo svetovno vojno so jo leta 1943 zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto aretirali in odpeljali v nemško koncentracijsko taborišče Ravensbrück.

Prva v seriji slovenskih znanstvenic

Ob koncu življenja je, kot je v njeni biografiji zapisal Tone Weber, izdelovala načrt za slovenski del skupnega slovensko-avstrijskega parka v Kamniških Alpah in Karavankah. Bila je tudi podpredsednica Kluba koroških Slovencev v Ljubljani.

Med prvo svetovno vojno je bila dejavna v deklaracijskem gibanju, po vojni pa tudi glede koroškega plebiscita. Prijateljevala je tako z Rudolfom Maistrom kot Franom Saleškim Finžgarjem in Izidorjem Cankarjem.

Umrla je leta 1967 v Ljubljani. Tik pred smrtjo je pisala botanična gesla za Slovar slovenskega knjižnega jezika.

Njena podoba je poslej tudi na spominski znamki slovenske pošte kot prva v seriji Slovenskih znanstvenic in je izšla minuli petek. Prihodnje leto bo sledila bakterio-epidemiologinja Amalija Šimec.

---