Primorci so “odkrili” Boč in jerpico
Zanimivosti
13. 06. 2022, 07.45
, posodobljeno: 13. 06. 2022, 14.54
Kar 84 bralcev Primorskih novic (PN) je v petek spoznavalo Rogaško Slatino z okolico in se celo povzpelo na štajerski Triglav - na 978 metrov visok Boč nad Poljčanami v jugovzhodnem delu dravinjske doline. Pravzaprav so se na Boč zapeljali z avtobusom, a najprej so si ogledali zdraviliško središče Rogaške Slatine, Kozmetiko Afrodita in Steklarno Rogaška pa tudi Orglarstvo Škrabl.
ROGAŠKA SLATINA
> Na poti sta jih poleg predstavnikov PN spremljala vodnica Vesna Savić in vodnik Branko Fuchs, izkazala sta se tudi šoferja, predvsem Darko Kovačič iz Pregarij, Rogaško Slatino pa jim je predstavil umetnik in zbiratelj Nani Poljanec, Don Corleone v nekdanji satirični oddaji Hri-bar. Seznanil jih je z legendo, po kateri je slatinska mineralna voda začela izvirati tam, kjer je krilati konj Pegaz s kopitom udaril v tla.
Voda Donat je dobila ime po bližnji Donački gori, prvič so jo izvrtali leta 1908 na globini sedem do osem metrov. Donat Mg, ki je z magnezijem najbogatejša mineralna voda na svetu in je nastala pred 8000 leti, so na plano potegnili leta 1967, zdaj jo črpajo na globini 300 do 600 metrov. Styria se je na površju prikazala leta 1884, najstarejši vrelec Tempel pa je bil priljubljen že v 16. stoletju.
V Rogaški Slatini se z zdraviliškim turizmom ukvarjajo od leta 1803. Leta 1969 jih je obiskal Tito z Jovanko, še pred njim številne kronane glave, zato se eden od hotelov imenuje Aleksander. Obisk Franca Jožefa 1. leta 1883 je celo upodobljen na olju na platnu v Kristalni dvorani Grand hotela Rogaška, kjer je tudi prebival (hotel se je takrat imenoval Strossmayer). Leta 1846 je v njem koncertiral pianist Franz Liszt.
Za lep kristal in še lepšo kožo
Kozmetično podjetje Afrodita je leta 1970 ustanovila Danica Zorin Mijošek in ga še zdaj vodi. Prve kreme je pripravljala na domačem štedilniku, zdaj izdelujejo več kot 700 različnih izdelkov in jih izvažajo v 22 držav, imajo 160 do 170 zaposlenih. Olje sončne repice pridobivajo od slovenskih pridelovalcev, kot zgoščevalce uporabljajo čebelji in palmin vosek, glicerol … “Pri negi obraza sta bistveni zaščita pred soncem in čistilno sredstvo pred spanjem. Ko uporabimo mazilo za utrujene noge, si jih namažimo vsaj do kolen,” so svetovali.
Steklarna Rogaška, ki jo je leta 2015 prevzel finski gigant Fiskars, ki proizvaja izdelke za dom in vrt (tujci, skupina WWRD, so steklarno kupili že leta 2013), ima po vsem svetu kar 900 zaposlenih, 250 jih je imela že ob ustanovitvi leta 1927. Samo tri leta kasneje je bilo njihove kozarce za viski, ki jih še danes izdelujejo, videti v ameriških prodajalnah Bloomingdale’s, leta 1991 so odprli prodajalno na Madison Avenue v New Yorku, rogaško steklo je tudi v Dubai Mallu. Surovine uvažajo, kremenčev pesek je še vedno najpomembnejši, steklo pa obdelajo tako, da ga segrejejo pri 1400 stopinjah Celzija in v peč dodajo črepinje. Ko ga oblikujejo, ima kvečjemu 200 stopinj manj. Kelih kozarec za vino izdelajo štirje delavci, vsaki dve uri in pol imajo pihalsko pavzo in nekateri tudi beneficiran staž. Proizvodnje nismo smeli fotografirati, v Rogaški Slatini pa razmišljajo, da bi znova odprli srednjo šolo za steklarje.
Orgle izdelali tudi iz lesa oljke
Obisk Orglarstva Škrabl v bližnjem Brestovcu je bilo prav posebno doživetje. Orgle, harmonije in druge instrumente restavrirajo od leta 1990, leto zatem so izdelali orgle za cerkev sv. Ane v Cerknem, zdaj ogromno sodelujejo s hrvaškimi in poljskimi cerkvami. Osredotočeni so na mehanske orgle, ki imajo daljšo življenjsko dobo od pnevmatskih, tudi zato, ker nimajo usnjenih delov; ločimo jih po vrsti povezave med tipkami in ventili, s katerimi nadzorujemo vstop zraka v piščali. Pri mehanskih gre po različnih kanalih, pri pnevmatskih pa je do vsake piščali speljana svinčena cev. Orgelske piščali so ustnične ali jezične (prvi prvih tresenje nastaja na ostrem robu zgornje ustnice, na katero piha zrak skozi ozko režo, pri drugih zvok proizvaja tresenje jezička), ustnične so lesene ali kovinske in te iz kositra in svinca. Kositer jim daje lesk.
Piščali so glede na konstrukcijo in barvo, ki je odvisna od oblike, združene v registre, enovrstni register ima enako število piščali, kot je tipk na klaviaturi. Orgle morajo imeti vsaj eno manualno klaviaturo, pet registrov in eno vrsto piščali; takšne so običajno manjše cerkvene orgle.
Podjetje je ustanovil Anton Škrabl in ga še danes vodi. Les sami obdelujejo, predvsem smreko, ker ima piščal iz hrasta trši zvok. “Uporabili smo že mehko lipo in tudi oljko, ena lesena piščal pa lahko vsebuje pet vrst lesa,” je pojasnil zdaj že upokojeni mojster Marjan. Po vseh teh informacijah so bralcem PN postregli tradicionalno jerpico, nekakšno pico, posuto z drobno narezanimi ocvirki, in lokalno vino. In če že omenjamo tradicionalne jedi – to sta še zavihjenča, potica s sirom, ki so jo pripravljali ob večjih kmečkih opravilih, in mlinčeva potica, ki so jo postregli za Veliko noč, poroke...