Poslovil se je pionir novega žurnalizma - Tom Wolfe

Včeraj je umrl pionir novinarskega gibanja novi žurnalizem iz 60. in 70. let minulega stoletja Tom Wolfe. Star je bil 87 let.

Tom Wolfe na sprejemu v Beli hiši leta 2004. Foto: Vir: Wikipedia
Tom Wolfe na sprejemu v Beli hiši leta 2004. Foto: Vir: Wikipedia

NEW YORK Tom Wolfe je bil v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja del novinarskega gibanja novi žurnalizem. S Trumanom Capotom, Hunterjem S. Thompsonom, Normanom Mailerjem, Joan Didion in drugimi novinarji so začeli pisati članke kot literaturo, s pesniškimi sredstvi, modernističnim tokom zavesti, dialogi, sociološkimi uvidi in akcijo.

Umrl je v bolnišnici na Manhattnu, kjer so ga hospitalizirali zaradi infekcije.

Wolfe se je rodil 2. marca 1930 v Richmondu v Virginiji. Kot otrok je treniral balet in step, po tem ko ga je z umetnostjo seznanila mati. Ko je bil star komaj devet let, je po lastnih navedbah želel napisati biografijo o Napoleonu in ilustrirano knjigo o Mozartovem življenju. Študiral je na univerzi Yale, svojo novinarsko kariero je začel pri Springfield Unionu v 50. letih, nato pri Washington Postu, leta 1962 pa je začel pisati za časnik The New York Herald Tribune.

Raziskoval in dokumentiral je pop kulturo, hipije in umetnost, pisal o drogi LSD, Wall Streetu, odnosih med rasami in življenju astronavtov.

Njegova prva knjiga, zbirka člankov o ekstravagantnih 60. letih, je bila objavljena leta 1965 pod naslovom The Kandy-Kolored Tangerine-Flake Streamline Baby.

Med najbolj znana Wolfova dela sicer spadajo dela The Electric Kool-Aid Acid Test (1968), The Right Stuff (1979) in The Bonfire of the Vanities (1987).

Slednji je postal velika komercialna uspešnica, po njem je posnet tudi istoimenski film (Kres ničevosti, 1990) v režiji Briana De Palme. Vloge so prevzeli Tom Hanks, Bruce Willis, Melanie Griffith in Kim Cattrall. V središču so ambicije, rasizem, socialna razslojenost, politika in pohlep v 80. letih v New Yorku.

Tudi roman The Right Stuff je sicer dočakal filmsko verzijo (Pravi fantje, 1983). Govori o petnajstih letih ameriškega vesoljskega programa in se osredotoča na izvirno posadko projekta Mercury.

Ob svojem delu je bil sicer znan tudi kot uglajen gospod, vselej odet v belo obleko.


Najbolj brano