Novi Volkswagnov multipraktik

Kako bi na kratko opisal novo generacijo velikana? Multivan ni več kombi, postal je večji enoprostorec, saj je zanj denimo ustrezna vinjeta za osebna vozila.

Avtomobilska industrija se nenehno spreminja, pa čeprav imamo občutek, da se ključni tektonski premiki dogajajo prav v zadnjih letih. Skupni imenovalec vsega dogajanja je prihranek pri stroških in višji zaslužek. In ravno po tej poti so šli tudi pri Volswagnovi enoti Nutzfahrzeuge. Da bi znižali stroške so se povezali s Fordom, ki je med drugim prispeval platformo za novo generacijo Transporterja, medtem ko so Volkswagnovci potovalnega multivana T7 gradili kar na koncernski platformi MQB, na kateri so pred časom denimo razvijali Golfa osme generacije. Pogled na podatke o dimenzijah sicer kaže, da se je ta celo nekoliko okrepil. Če ga primerjamo z multivanom 6.1 v L1 izvedbi, je novi multivan v dolžino za 7 centimetrov daljši (4,97 metra), za krepkih 12 centimetrov je daljša razdalja med sprednjo in zadnjo osjo (3,12 metra), medtem ko so višino prilagodili na skupno 1,9 metra oziroma jo znižali za 9 centimetrov. Prva opazna razlika v novi generaciji je, da je položaj sedenja nižji, a zato nič manj udobnejši, hkrati pa sem imel še vedno zelo dober pregled nad dogajanjem v prometu. Pri vzvratni vožnji sem se zanašal na kamero na zadku s sliko na osrednjem zaslonu (resolucija in kot zajema bi lahko bila malenkost boljša) in na natančne parkirne senzorje. Voznikov delovni prostor ima prepoznavno zasnovo. Digitalni merilniki ponujajo klasično grafiko in nekaj najbolj uporabnih potovalnih podatkov, medtem ko 10-palčni zaslon na dotik na sredini armaturne plošče predstavlja osrednje podatkovno vozlišče. Pohvalno je dejstvo, da je upravljanje s številnimi sistemi urejeno in da so podatki prevedeni v slovenski jezik, manj pa sem bil navdušen nad odzivnostjo prehajanja med meniji. Z novo zasnovo je klasično prestavno ročico zamenjal selektor, hkrati pa so razvojniki poskrbeli za številne predale oziroma uporabna odlagalna mesta. Denimo za telefon, ki je opremljen z gumijasto podlago, da ta ne drsi ali pa tisti manjši predal pred sovoznikom, ki je odlično odlagano mesto za denarnice in ostale drobnarije.

Več kot le avto za velike družine

Multivan je avto, ki kupce prepričuje s prostorskimi aduti in udobnostjo. V tem delu me tudi tokrat ni razočaral. Ta ohranja možnost dostopa do sedežev tako z leve kot z desne strani preko drsnih vrat (širina odprtine znaša 93 cm) s funkcijo mehkega zapiranja, prostora pa je bilo v testnem avtomobilu za skupno 6 potnikov, brez vključenega voznika. Namreč, srednji paket opreme life že vključuje tri ločene sedeže v tretji vrsti, medtem ko druga vrsta vsebuje le dva sedeža. Sedeži v drugi in tretji vrsti so opremljeni z isofix sidrišči za otroške sedeže, potniki imajo ob straneh urejena odlagalna mesta in USB vtičnice, ni zanemarljivo dejstvo, da imajo hrbtišča sprednjih sedežev vgrajeno zložljivo mizico, kot tudi ne možnost, da lahko vseh pet, ki so občutno lažji kot pri predhodniku, v nekaj potezah odstranimo ali vzdolžno pomikamo po tirnicah. Skratka, uporabnik vozila si potniški del lahko ureja po svojih željah. Če vse odstranimo, multivan lahko postane uporabno dostavno vozilo, s tovorno dolžino 2,29 metra do prvih sedežev in z nosilnostjo, ki ne bo večja od 735 kilogramov.

Če vse odstranimo, multivan lahko postane uporabno dostavno vozilo, s tovorno dolžino 2,29 metra do prvih sedežev in z nosilnostjo, ki ne bo večja od 735 kilogramov.

V ponudbi nima več štirikolesnega pogona

Čeprav so Volkswagnovci v ponudbo multivan uvrstili priključno-hibridni pogon in nanj polagajo velike upe, sem tokrat preskušal preverjeno kombinacijo dvolitrskega dizla s 110 kilovati moči in sedemstopenjskega dvosklopčnega menjalnika. To je obenem najzmogljivejši dizel v ponudbi, ki sicer zelo zgledno premika 2115 kilogramov težkega prostorskega velikana, v ovinkih pa ne daje občutka pretiranega nagibanja. Še več, zdi se, da se multivan obnaša precej primerljivo osebnemu vozilu kot kombiju. Na kratko, vožnja je lahkotnejša. Žal mi je dejstva, da ta nima več možnosti izbire štirikolesnega pogona. Povprečje porabe se je v času preskusa večino časa gibalo okrog osmih litrov oziroma s polno posodo goriva je bil doseg med 600 in 700 kilometri. Začetna cena zanj sicer znaša 44 tisoč evrov, a je potrebno do končne cene 50.826 evrov prišteti še nekaj dodatkov - matrični LED žarometi, 18-palčna platišča, panoramsko strešno okno, ogrevani sprednji sedeži, kamera, prostoročni dostop in zagon motorja, radarski tempomat in drugi. Morda je na mestu dobrodošla informacija, ki jo velja še enkrat ponoviti. Pri slovenskem zastopniku so pred začetkom prodaje v lanskem letu izpeljali samoiniciativni postopek meritev skupaj z Darsom. Ugotovili in potrdili so, da sta obe različici multivana pod mejo 130 centimetrov nad prvo osjo, kar pomeni, da za ta dva modela velja vinjeta iz razreda 2A, ki je namenjena osebnim vozilom.

Tehnični podatki:

Dimenzije (D/Š/V): 4.973 mm x 1.941 mm x 1.907 mm

Motor: dvolitrski dizelski motor s 110 kW (150 KM)

Navor: 360 Nm pri 1600 vrt/min

Najvišja hitrost: 190 km/h

Posoda za gorivo: 70 litrov

Cena: 44.131€ (z dodatno opremo 50.860€)

---