Najbolj mu teknejo zelišča in vodne rastline

Danes obeležujemo dan bobrov. Bober je bil v preteklosti na območju Slovenije iztrebljen, danes pa sodi med zavarovane vrste.

 Foto: Miha Krofel
Foto: Miha Krofel

CELJE > Prepoznamo ga po ploščatem repu, plavalni kožici in velikih oranžnih sekalcih. Živi po vsej Evropi ob rečnih dolinah, jezerih in močvirjih, v Sloveniji pa ob reki in pritokih Krke, Sotle, Drave, Mure, Save in Dravinje, navaja Zavod RS za varstvo narave.

Bober je rastlinojed, prehranjuje se z zelišči in vodnimi rastlinami. V zimskih mesecih, ko ni zelnate vegetacije, bober objeda debla dreves. Bober nima preveč rad lubja, debla objeda predvsem zato, da pride do sladkih vršičkov na vrhu krošenj. Poleg tega bobru vse življenje rastejo zobje, z objedanjem pa si brusi svoje nenehno rastoče zobe.

foto: Danijela Kodrnja)

Bober se od vode le redko oddalji več kot petdeset metrov. Njegov brlog je sestavljen iz več sob, ki si jih izkoplje v brežini struge. Če podlaga ni primerna za kopanje brloga, si ustvari značilno bobrišče. Ker je plah, želi imeti vhod v brlog zakrit. Z izgradnjo jezu iz podrtih dreves dvigne nivo vode, za jezom pa se voda razlije in skrije vkopane brloge v brežino.

(foto: Danijela Kodrnja)

Bober v naravi s svojo dejavnostjo vzdržuje in uravnava vodotoke, zvišuje podtalnico, z jezovi blaži hitrost vode in oblikuje mokrišča. S svojimi aktivnostmi ustvarja raznolika življenjska okolja, ki so primerna za različne živali, tudi denimo zavarovano vidro. Tudi bober je zavarovana vrsta, vključno z njegovim življenjskim prostorom. Ker z jezom dvigne nivo vode v vodotoku in tako skrije vhod v brlog, se jezu ne sme odstranjevati.

(foto: Miha Kofol)

Bober je bil preteklosti na območju Slovenije iztrebljen, zato se nanj le počasi ponovno privajamo. V poletno-jesenskem času bobri objedajo poljščine v obvodnem pasu polj. Če so ta preblizu vodotokov, bober z gradnjo jezov povzroča poplave na obvodnih zemljiščih gorvodno od jezu, s spodkopavanjem brežin in gradnjo večmetrskih kanalov v notranjost kmetijske površine pa povzroča ugrezanje težke mehanizacije.

Ker je bober zavarovana žival, so oškodovanci upravičeni do izplačila odškodnine za škodo, ki jo povzročijo živali zavarovanih prostoživečih vrst. Če lastnik zemljišča presodi, da je bil oškodovan s strani zavarovane vrste, lahko škodo prijavi na krajevno pristojni območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije, ki bo lastniku zemljišča predala vse potrebne informacije.


Najbolj brano