Kombinacija različnih karakterjev

Citroen e-C4 je povsem električna kombilimuzina, ki je s svojimi karakteristikami skoraj v segmentu križancev, s pogonom pa sledi trendom elektrifikacije. Kar ima svoje prednosti, pa tudi nekaj slabosti.

Na običajni vtičnici je moč polnjenja 11 kW, na specializirani z 
enosmernim tokom pa do 100 kW. Foto: Urša Prosenjak
Na običajni vtičnici je moč polnjenja 11 kW, na specializirani z enosmernim tokom pa do 100 kW. Foto: Urša Prosenjak

Novinec v C segmentu se ponaša z značilno drznim Citroenovim oblikovanjem, zaradi robustnega videza pa spominja na križanca. Luči so, kot je pri Citroenu že v navadi, ločene na velik zastekljen glavni del, meglenke pri tleh, obrobljene z barvnim tonom karoserije ter tankimi LED dnevnimi lučmi čisto na vrhu.

Prav tako zanimiv je zadek, ki spominja na prvega C4 in sicer njegovo trivratno različico z deljeno zadnjo šipo. Odmik od tal je nekoliko višji, prav tak je tudi položaj sedenja v notranjosti. Na vrhu sredinske konzole je multimedijski sistem, pod njim pa najdemo klasične gumbe za reguliranje klime in gretja sedežev ter volana.

Tehnični podatki

Dimenzije (D/Š/V): 4,36 m, 1,80 m, 1,53 m

Motor: 100-kilovatni elektromotor

Navor: 260 Nm

Baterija: 50 kWh

Doseg: 350 km po meritvah WLPT

Cena: 40.050 evrov

Zelo dobrodošla je tudi polička s ploščo za brezžično polnjenje pametnih naprav, ki je strateško nameščena in oblikovana tako, da telefon tja brez težav namestimo, hkrati pa ne kliče po odlaganju krame, ki nanjo ne spada. Citroen je z novim e-C4 poskrbel tudi za razvedrilo sopotnika s posebnim izvlečnim držalom za multimedijsko napravo sopotnika, ki telefon ali tablico varno pritrdi za udobno uporabo med vožnjo. Prtljažnika z dvojnim dnom, v katerega spravimo kable, je za 380 litrov, kar za tak avto ni malo.

Bistven je električni pogon

To je Citroenov peti povsem električni avto, ki je na trg prišel s posebno misijo - dokazati, da električna mobilnost ni rezervirana le za mestne malčke, pač pa da lahko vse prednosti elektrike nudi tudi družinski avto. Pod pokrovom je 100-kilovatni elektromotor, ki ga napaja 50 kWh baterija. Njegove vozne lastnosti so takšne, kot jih pričakujemo od električnega vozila: motor je neslišen, dodano je le nežno brnenje, da na naš prihod opozori pešce, zvezni navor pa poskrbi za izjemno gladko pospeševanje.

Izberemo lahko tudi intenzivnejši način regeneracije baterije, kjer se ob zaviranju baterija nekoliko polni. V teoriji ima e-C4 dosega za 350 kilometrov s polno baterijo. V praksi je povsem napolnjena baterija ponujala približno 320 kilometrov dosega. Seveda vklopljeni porabniki, kot sta klima ali gretje, doseg še nekoliko zmanjšajo, potovalni računalnik pa naj bi ga sproti preračunaval glede na naš način vožnje. A že kmalu so se mi začeli porajati dvomi o metodiki in natančnosti.

Med vožnjo po mestu poraba ni bila pretirana, z regeneracijskim načinom in mestno ter primestno vožnjo je znašala več kot solidnih 12 kWh na sto kilometrov, kar bi v teoriji omogočalo tudi 400 kilometrov dosega. Stvari so manj navdušujoče, ko sem se odločila za izlet na Koroško po avtocesti. Iz Ljubljane sem se odpravila s približno 85-odstotno polno baterijo in predvidenim dosegom 276 kilometrov. Moja načrtovana pot je bila dolga 110 kilometrov in osnovnošolska matematika nam pomaga izračunati, da bi teoretično na cilju moral avto imeti še 160 kilometrov dosega. Toda že na Trojanah, po 40 kilometrih vožnje, mi je potovalni računalnik preračunal, da naj bi mi ostalo dosega le še 60 kilometrov.

Pri tem velja še omeniti, da ima avto elektronsko blokado motorja in zato ne more doseči višje hitrosti od 150 km/h, torej se ne moremo izgovarjati na morebitno ekstremno hitrostno izživljanje. Do cilja sem imela še 80 kilometrov, baterije pa le še za 60, zato mi je bilo jasno, da se bom morala nekje ustaviti. Edina možnost je bila narediti podaljšek do počivališča Lopata, ki sicer ni bilo na moji poti, saj bi avtocesto zapustila en izvoz prej, a vse do cilja ne bi imela možnosti polnjenja.

Po samo nekaj minutah polnjena je računalnik kazal približno polovično napolnjenost baterije in obljubljal pomirjujočih 105 kilometrov dosega za mojih preostalih 65 kilometrov vožnje. Vseeno se odstotek in število kilometrov nista ujemala in takrat sem ponovno podvomila o zanesljivosti potovalnega računalnika. Slednje pri konvencionalnem avtu ne bi predstavljajo težave, toda z električnim avtom smo od tega podatka odvisni veliko bolj, kot je videti na prvi pogled, ker ne boste preprosto šli s kanglico po elektrone, če izpraznite baterijo.

Električar ni poceni nakup

Če odmislimo “tesnobo dosega”, s katero se voznik sooči na avtocesti, je treba priznati, da električni e-C4 vzorno opravlja svoje poslanstvo. Njegove funkcije družinskega avta niso zaradi električnega pogona niti malo okrnjene. Pelje se celo lepše od povprečnega bencinarja, zmogljivost baterije povsem zadošča za dnevne družinske poti, kot so prevozi otrok v šolo in na dejavnosti, vožnja v službo in po drugih opravkih po mestu in okolici, brez težav zmore tudi krajši izlet do bližnje turistične destinacije.

Za električnega Francoza bo kupec odštel 39.550 evrov v različici z najbogatejšo opremo, ki pa vsebuje praktično vse. Z opcijami, kot so zunanjost v svetlo modri barvi in notranjost v črnem odtenku ter z izvlečnim nosilcem, ki jih je imelo naše testno vozilo, nanese cena na 40.050 evrov, s popusti in subvencijami (4500 evrov) pa se lahko končna cena še precej zniža.


Najbolj brano