Eksperimenti iz nekih drugih zlatih časov

Danes, ko je je vsaka odločitev o proizvodnji podkrepljena z neskončnimi analizami, bi clio V6 ostal zgolj zgodba na papirju. A pred več kot 20 leti so vladali drugi časi, ko je bilo na trgu kar nekaj takšnih eksperimentov.

To je bil prav poseben clio, ki je z zlatimi črkami zapisan v 
Renaultovo halo slavnih. Čeprav so ga spremljale tehnične težave 
in zelo zahtevno upravljanje. Foto: Renault
To je bil prav poseben clio, ki je z zlatimi črkami zapisan v Renaultovo halo slavnih. Čeprav so ga spremljale tehnične težave in zelo zahtevno upravljanje. Foto: Renault

Pisalo se je leto 1998, ko so pri Renaultu na domačem pariškem avtomobilskem salonu presenetili s študijo clia V6. Še pred uradnim rojstvom serijskega modela je leta 1999 nastala dirkaška verzija clio V6 trophy, leto kasneje pa je prvotna študija vendarle postala realnost. V letu 2001 so v švedski Uddevali izdelali prve primerke za prodajo. Čeprav so projekt zasnovali pri Renault Sportu, so imeli glavno besedo mojstri pri podjetju Tom Walkinshaw Racing (TWR), saj so clia V6 fazo 1 ročno izdelovali prav oni. V dveh letih proizvodnje je bilo sestavljenih 1513 primerkov.

Prvi clio V6 je imel sredinsko nameščen lagunin trilitrski V6 motor, ki so ga malce prilagodili, kot tak pa je razvijal 169 kilovatov moči (230 KM), medtem ko je prenos moči na zadnja kolesa prenašal šeststopenjski ročni menjalnik, za boljši oprijem na cesti pa so mu dodali še zaporo diferenciala z omejenim zdrsom.

Kljub temu, da je bil avto pravi bombnik in dobrih 300 kilogramov težji od klasičnega clia, je bilo upravljanje izjemno zahtevno. Za tiste čase je z mesta do 100 km/h pospešil v 6,4 sekunde in pri 237 km/h dosegel najvišjo možno hitrost. Posebnost tega clia je bila tudi njegova zunanja podoba. Od navadnega clia je bil za 17 centimetrov širši, za šest centimetrov nižji, za 38 milimetrov so mu podaljšali medosje, za 110 oziroma 138 milimetrov je imel širše koloteke, nanj pa so nataknili 17-palčna OZ-jeva super turismo platišča z Michelinovimi gumami.

Ker je bil motor sredinsko nameščen, je bilo prtljažnika zgolj za 67 litrov, dodatni 45-litrski odlagalni prostor je bil na voljo še za sedeži, sicer pa je bil avto takrat opremljen s klimatsko napravo, radijskim sprejemnikom in zatemnjenimi stekli.

Rojena tudi druga generacija

Leta 2003 so Renaultjevci predstavili naslednika oziroma fazo 2, ki je temeljil na takratni prenovljeni verziji clia. To verzijo so izdelovali ekskluzivno v tovarni v francoskem Dieppu, kjer so v preteklosti poskrbeli za večino Renaultov z oznako RS, do leta 2005 pa so sestavili še 1309 primerkov.

V novi izdaji je trilitrski V6 stroj razvijal 188 kilovatov moči (255 KM), prenos na zadnja kolesa je še vedno izvajal šeststopenjski ročni menjalnik, so pa nanj nataknili večja 18-palčna platišča, še za nekaj milimetrov so razširili koloteke, za 33 milimetrov podaljšali medosje ter opravili nekaj nadgradenj na podvozju, da bi bil ta na cesti za odtenek manj vozniško zahteven. Šprint do stotice je trajal 5,8 sekunde, najvišja hitrost pa je znašala 246 km/h. V Franciji je takrat stal nekaj manj kot 40.000 evrov.

Leta 2005 so projekt ukinili, a teh primerkov je še kar nekaj zelo ohranjenih v številnih v garažah po Evropi, precej manj pa so opazni na cestah. Hiter skok na tuje spletne strani rabljenih avtomobilov kaže, da še vedno močno držijo ceno. Od 35 pa vse do 70 tisočakov.

V Sloveniji sta menda trenutno dva primerka. Eden v okolici Ljubljane, drugi bojda nekje na Primorskem. Vmes se je zagotovo znašel še kakšen, a se je v vmesnem času že prodal v tujino. Se pa še danes spomnim, kako je leta 2001 nekdanji šef Renaulta v Sloveniji Stephane Galoustiane za svoj službeni avto registriral prav clia V6. In dokler je bil njegov službeni avto, ga ni vozil nihče drug kot on osebno. Če me spomin ne vara, je kasneje končal v plamenih.


Najbolj brano