Človeška ribica lahko več let preživi brez hrane

Da bi preživela v neprijaznih razmerah, ki vladajo v podzemlju, je človeška ribica razvila številne posebnosti. “Med drugim je izgubila vid in kožni pigment, razvila nova čutila ter upočasnila presnovo. Zato lahko dočaka do sto let in preživi celo več let brez hrane,” pojasnjujejo raziskovalci projekta Genomske analize človeške ribice, ki jim je uspelo razvozlati genom te živali.

LJUBLJANA > Nekatera od spoznanj, ki bodo izhajala iz povezave biologije človeške ribice in njenega dednega zapisa, bi utegnila v prihodnosti pomagati tudi človeku, menijo raziskovalci, ki so sodelovali v mednarodnem projektu Genomske analize človeške ribice. Izsledke raziskave bodo predstavili v ponedeljek, 25. novembra, ob 10. uri, v Dvorani rektorjev Univerze v Ljubljani. Med govorci bodo tudi Nina Gunde-Cimerman, Duncan Yu, Yonglun Luo, Lars Bolund, Rok Kostanjšek in Cene Gostinčar.

Človeška ribica je največja izključno jamska žival na svetu, največ njenih poznanih nahajališč pa je prav v Sloveniji. Slovenski znanstveniki človeško ribico raziskujejo že vrsto desetletij, oviro pri tem pa jim je predstavljalo nepoznavanje njenega dednega zapisa. Ta je približno petnajstkrat večji od človeškega in s tem večji tudi od dednega zapisa katerega koli drugega organizma, ki je bil doslej v celoti razvozlan.

Univerza v Ljubljani je v projektu prispevala biološke podatke in material, kitajska inštituta BGI Group in MGI Tech tehnične zmogljivosti, sodelovala pa sta tudi pri analizah podatkov. V nadaljevanju projekta bodo interpretirali pridobljene podatke. Univerza v Ljubljani bo sodelovala pri bioinformatskih analizah in interpretaciji bioloških podatkov, Inštitut za regenerativno medicino Lars Bolund (Aarhus, Danska in Qingdao, Kitajska), pa bo poskrbel za interpretacijo podatkov v medicinskem kontekstu.

---