Božično-novoletni zvončki

Letošnja mila zima je v Ljubljani omogočila, da so navadni mali zvončki, doma sicer iz doline Dragonje, prikukali na plan že teden dni pred koncem novembra. Ker pa ni bilo dovolj sonca, so čakali vse do minulega četrtka, ko so se v treh lončkih popolnoma odprli. Povsem drugače je letos v Dragonji.

V zbirki Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani zvončki iz Dragonje  
zacvetijo prvi.
V zbirki Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani zvončki iz Dragonje zacvetijo prvi. 

LJUBLJANA > Ob istrski mejni reki se je še sredi decembra tu in tam komaj videl kak list, nastavkov cvetov pa še ni bilo. V Dragonji pač letos zvončki zamujajo. Tam namreč rabijo novembrski ali decembrski mraz, da jih potem prvi decembrski sončni žarki prebudijo. Vsako leto v zbirki Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, kjer je več kot 7000 enot iz različnih delov Slovenije, zvončki iz Dragonje prvi pridejo na plan in tudi prvi zacvetijo. Vsi ostali medtem še čakajo. V zbirki so že več kot desetletje, pa še vedno ohranjajo svoje značilnosti, ki so genetsko zapisane. V topli dolini Dragonje namreč zvončki za cvetenje potrebujejo mrzlo, a hkrati sončno obdobje. Vendar je tam že na začetku januarja na mestih, kjer se nahajajo, lahko zelo toplo, primerno tudi za lažja oblačila, za zvončke pa že pretoplo.

Ko je mrzlo, cvetijo dolgo

Zvončki imajo radi nizke temperature, nekje od tri do pet stopinj Celzija nad ničlo, da lahko dolgo cvetijo. V Dragonji pa se običajno temperature hitro dvignejo, nad 12 stopinj Celzija že pomeni, da zvončki hitro prenehajo s cvetenjem. Tako izgubijo možnosti za oprašitev in potem oploditev. Previsoke temperature lahko cvetove dobesedno zažgejo. V Dragonji se je prav zaradi tega izoblikovala populacija zvončkov, ki cvetijo od 6. decembra naprej, odvisno od vremenskih razmer. Leta 2012 je bilo cvetenje najzgodnejše, primerek iz Dragonje je zacvetel že 19. decembra.

Ko decembra pritisne mraz in se potem otopli, je zelo velika možnost, da bodo navadni mali zvončki zacveteli. Ne v notranjosti, pač pa v slovenski Istri. Tu na toplih delih zacvetijo najprej, ker so zvončki rastline mraza in sonca. Če ne bi cveteli dovolj zgodaj, bi jih kasnejše zelo močno sonce potem dobesedno zažgalo. Zato je narava poskrbela, da se tu ohranijo tisti najzgodnejši, ki to lastnost ohranijo tudi v Ljubljani, če so razmere ugodne.

Prvi so skriti med trnjem in grmovjem

V dolini Dragonje zvončki rastejo tudi na soncu najbolj izpostavljenih delih, v skalnih razpokah na najbolj južni strani. Angleži v monografijah zapišejo, da na takšnih rastiščih zvončkov ni. A v Sloveniji so! Vendar prvi zvončki nikoli najprej ne zacvetijo na skali. Prvi so skriti med trnjem, grmovjem nekoliko niže od skalnega roba. Kar nekaj spretnosti je potrebno, da se človek uspe prebiti skozi goščavo in naredi kak posnetek. So namreč popolnoma zaščiteni in do njih praktično ni mogoče.

Zato pa je toliko lepše, ko se med goščavo pojavijo beli cvetovi. Belina zvončkov je v Sloveniji doma. Če bi to belino znali dovolj ceniti, bi jo v turistične namene lahko tudi tržili. Tako pa zvončki velikokrat cvetijo med najrazličnejšimi odpadki, ki ležijo po deželi. V severnih deželah bi prekrasne naravne vrtove drago plačali, da bi v njih le lahko uživali vsaj kak dan.


Najbolj brano