Ameriškim Indijancem vračajo bizone

Več deset bizonov iz gorskega parka pri Denverju v Koloradu so v sredo preselili k več indijanskim plemenom osrednjega zahodnega dela ZDA, ki mu pravijo Velike planjave. Gre za najnovejši primer predaje skrbništva nad bizoni Indijancem, ki so z njimi živeli stoletja pred prihodom evropskih priseljencev.

DENVER > Bizoni so indijanskim plemenom omogočali preživetje. Lovili so jih za hrano, oblačila in druge predmete, beli priseljenci pa so jih pobijali, tudi načrtno.

Bizone so v Koloradu naložili na tovornjake v spremljavi bobnov in obrednih tradicionalnih plesov ter pesmi. Šest živali iz Kolorada bo tvorilo jedro nove črede za ljudstvo Yuchi južno od Tulse v Oklahomi.

Čredo bodo sčasoma razširili, da bi ponovno vzpostavili duhovno in fizično vez, prekinjeno pred dvema stoletjema, ko so bizone skoraj iztrebili in so bili Yuchi prisiljeni zapustiti svojo domovino. Bizone so predali tudi plemenoma Arapaho in Šošoni v Wyomingu.

Živali so indijanskim plemenom predali dva tedna po tem, ko je ameriška notranja ministrica Deb Haaland izdala odredbo o ohranitvi bizonov, s katero naj bi še povečali število velikih čred na ozemljih ameriških staroselcev. Haalandova je napovedala tudi 25 milijonov dolarjev za vzpostavitev novih čred, prenos več bizonov z zveznih na plemenska zemljišča in sklenitev novih sporazumov o upravljanju bizonov s plemeni.

Ameriški bizoni so si po skorajšnjem izumrtju v osemdesetih letih 19. stoletja nekoliko opomogli, vendar jih še vedno ni na večini pašnikov, ki so jih nekoč zasedali.

V ZDA ima zdaj 82 plemen več kot 20.000 bizonov. Živali so v rezervate preselili iz drugih plemen, zveznih, državnih in lokalnih oblasti ter zasebnih rančev.

Nekoč je bilo v Severni Ameriki več deset milijonov bizonov. Njihovo zdesetkanje je prizadelo indijanska plemena po vsej Severni Ameriki.

---