Trump napovedal dodaten dvig carin na kitajski uvoz

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek zvečer pričakovano vrnil udarec Kitajski in napovedal dodaten dvig carin na kitajski uvoz. S tem se je odzval na potezo Pekinga, ki je v odzivu na predhodno ameriško zaostritev trgovinske vojne med državama napovedal nove carine na dodatnih 75 milijard dolarjev vreden ameriški uvoz v državo.

WASHINGTON > Na 250 milijard dolarjev uvoza, ki je že zdaj obremenjen z dodatnimi 25-odstotnimi carinami, bodo tako ZDA po navedbah Trumpove administracije carine s 1. oktobrom zvišale na 30 odstotkov, na 300 milijard dolarjev, ki še ni dodatno ocarinjen, pa je že prej napovedane dodatne 10-odstotne carine zvišala na 15 odstotkov.

Še vedno pa po pojasnilih urada trgovinskega predstavnika ZDA ostaja v veljavi odločitev, da bodo dodatne carine na 300 milijard dolarjev kitajskega uvoza uveljavljene v dveh krogih, s 1. septembrom in 15. decembrom.

Sredi avgusta je namreč administracija v Washingtonu oznanila, da 1. septembra še ne bo uvedla dodatnih carin na določene izdelke za široko potrošnjo, med njimi pametne telefone, prenosne računalnike in oblačila. Preložitev uvedbe carin na 15. december naj bi bilo darilo ameriškim potrošnikom pred božično-novoletnim nakupovalnim obdobjem. S tem je Trump dejansko priznal, da na koncu pretežen del cene dodatnih carin plačajo potrošniki, čeprav ves čas govori, da celotne posledice nosi Kitajska.

Napoved višjih dodatnih carin je bila pričakovana, saj je prišla ob koncu izjemno turbulentnega petka, ki je porušil kar nekaj ustaljenih političnih norm v ZDA.

Najprej je Kitajska v odzivu na dodatne carine na 300 milijard dolarjev izvoza v ZDA napovedala nove carine na dodatnih 75 milijard dolarjev vreden ameriški uvoz v državo. Uvedla jih bo v dveh fazah, 1. septembra in 15. decembra. Ocarinjenih bo skoraj 5100 ameriških izdelkov različnih vrst. V ločeni izjavi je Peking napovedal še 25-odstotne carine na uvoz avtomobilov iz ZDA ter petodstotne na uvoz avtomobilskih delov iz te države.

Na napoved Pekinga se je prek družbenega omrežja twitter v svojem slogu žolčno odzval predsednik Trump, ki je napovedal hiter odziv, ameriškim podjetjem, ki izdelke proizvajajo na Kitajskem, pa je med drugim celo naročil, naj najdejo alternativno rešitev za poslovanje na Kitajskem, tudi s selitvijo proizvodnje nazaj v ZDA. S tem avtoritarno planskogospodarsko obarvanim tvitom je v domači javnosti sprožil številne kritike in izraze ogorčenja.

Trump, ki v svoji protekcionistični politiki mednarodne gospodarske odnose vidi kot tekmo z ničelno vsoto, je v preteklosti govoril, da bo v trgovinski vojni s Kitajsko lahko zmagati, pred dnevi pa se je celo opisal za božjega izbranca, ki mu je bilo usojeno, da se spopade s Kitajsko in njenimi trgovinskimi praksami.

Čeprav sam trdi, da ZDA "zmagujejo kot še nikoli", pa se v zadnjem času vse bolj množijo opozorila, da so ZDA pred negativnim preobratom v gospodarski dejavnosti, pomemben dejavnik pri tem pa je povečana negotovost zaradi trgovinske vojne med največjima svetovnima gospodarstvoma.

Trump, katerega možnosti za vnovično izvolitev prihodnje leto so močno vezane na razmere v gospodarstvu, je zadnje dni po oceni analitikov zato vse bolj živčen, kot žrtveno jagnje za svojo jezo pa je našel predsednika ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) Jeroma Powlla, češ da Fed ne želi v večji meri znižati obrestnih mer, da bi s tem dodatno spodbudila gospodarsko dejavnost.

V petek, ko je Powell v govoru na letni Fedovi konferenci v Jackson Holu v zvezni državi Wyoming opozoril na nekatera resna tveganja za ameriško gospodarstvo in napovedal, da bo centralna banka ravnala ustrezno, da bo vzdrževala gospodarsko rast v ZDA, je Trump, ki je konferenco očitno zamenjal za zasedanje odbora za odprti trg, ostro kritiziral Fed, da spet ni storil ničesar.

V še enem odmiku od ameriške normalnosti se je celo vprašal, ali je "večji sovražnik" ZDA Powell ali kitajski predsednik Xi Jinping.

Trump zdaj prihaja v francoski Biarritz, kjer bo zasedanje voditeljev najrazvitejših držav na svetu G7. Povečana globalna negotovost, ki je v veliki meri posledica trgovinske vojne med Kitajsko in ZDA in že znižuje gospodarsko dinamiko, bo visoko na dnevnem redu, vendar pa je že vnaprej skoraj povsem jasno, da zaradi ameriške politike enotnosti v odzivu ne bo.

Trump je ob odhodu čez lužo sicer dejal, da pričakuje zelo produktivne pogovore, a obenem Franciji spet zagrozil z uvedbo carin na francosko vino, če ne bo opustila načrtov za uvedbo digitalnega davka na prihodke (večinoma ameriških) tehnoloških velikanov.

---