Rusija v krepitev izvoza plina na Kitajsko
Projekt plinovoda Severni tok 2 med Rusijo in Nemčijo, ki je bil s konfliktom v Ukrajini opuščen, bo nadomestil projekt plinovoda Moč Sibirije 2, prek katerega bosta dodatno povezani Rusija in Kitajska, je v četrtek za televizijsko mrežo Rosija 1 dejal podpredsednik ruske vlade Aleksander Novak.
MOSKVA
> Novak je že pred tem ob robu obiska Uzbekistana razkril, da bosta Moskva in Peking v kratkem podpisala dogovor, da se na Kitajsko prek načrtovanega novega plinovoda Moč Sibirije 2 dobavi 50 milijard kubičnih metrov plina letno, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ta količina plina skoraj dosega maksimalno zmogljivost obstoječega plinovoda med Rusijo in Nemčijo Severni tok 1. Po njem namreč lahko ruski energetski velikan Gazprom v največje gospodarstvo v območju evra dobavi 55 milijard kubičnih metrov plina letno, a je plinovod od 30. avgusta zaprt, uradno zaradi del oz. okvare na turbini.
Skozi plinovod Severni tok 1 je sicer Rusija doslej pošiljala tretjino vsega plina, ki ga dobavi EU. Plinovod Severni tok 2, po katerem bi pod Baltskim morjem iz Rusije v Nemčijo prav tako lahko steklo 55 milijard kubičnih metrov plina letno, pa ni nikoli zaživel. Obratovalno dovoljenje namreč ni bilo izdano.
Medtem pa Rusija načrtuje gradnjo plinovoda Moč Sibirije 2, trasa katerega bo šla deloma tudi prek Mongolije. Kitajsko gospodarstvo je energetsko zelo intenzivno, zato bo dodaten plin dobrodošel. Začetek gradnje plinovoda je predviden za leto 2024.
Kot je v četrtek še dejal Novak, bo ruski izvoz plina v EU v letošnjem letu upadel za okoli 50 milijard kubičnih metrov.
Na drugi strani pa Gazprom povečuje dobavo prek plinovoda Moč Sibirije 1, po katerem plin od konca leta 2019 potuje s Čajandinskega plinskega polja v pokrajini Jakutija do kompresorske postaje blizu Blagoveščenska oziroma meje s Kitajsko. Cilj je, da bo po njem vsako leto steklo 20 milijard kubičnih metrov plina. To številko naj bi dosegli tudi s povezavo na plinsko polje Kovikta blizu Bajkalskega jezera, predvideno do leta 2023.
Od leta 2025, ko bo ta plinovod pri največji zmogljivosti, bo lahko po njem steklo 61 milijard kubičnih metrov plina letno, kar je več kot prek Severnega toka 1. 38 milijard kubičnih metrov plina bo šlo po njem na Kitajsko skladno s pogodbo, ki jo je Gazprom že leta 2014 podpisal s kitajskim partnerjem CNPC.
Rusija in Kitajska pa sta se, tako Novak, dogovorili še za plinsko traso med Vladivostokom na vzhodu Rusije in severno Kitajsko. Tu naj bi se na Kitajsko stekalo dodatnih 10 milijard kubičnih metrov ruskega plina.