Okoljski ministri EU za prepoved prodaje bencinskih in dizelskih avtomobilov od 2035
Okoljski ministri EU, med njimi slovenski Uroš Brežan, so na svetu za okolje v torek med drugim podprli načrt za konec prodaje vozil z motorjem na notranje izgorevanje od leta 2035. Dogovorili so se tudi o splošnih pristopih za vse druge zakonodajne akte v okviru svežnja Pripravljeni na 55, ki jih obravnava svet.
BRUSELJ
>Evropski okoljski ministri so se dogovorili o splošnem pristopu za akte, ki se nanašajo na sistem EU za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov (ETS), na delitev bremen (ESR), na ogljične standarde za vozila, na rabo tal, spremembe rabe tal in gozdarstvo (LULUCF) ter na socialni sklad za podnebje. Na osnovi dogovora bo naslednje češko predsedstvo Svetu EU začelo pogajanja z Evropskim parlamentom po rednem zakonodajnem postopku, so v torek sporočili z okoljskega ministrstva.
Pri ogljičnih standardih za vozila so se ministri zavzeli za 100-odstotno zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida pri novih osebnih avtomobilih in lahkih gospodarskih vozilih od leta 2035. Po navedbah francoske tiskovne agencije AFP bi to dejansko pomenilo prepoved prodaje novih bencinskih in dizelskih avtomobilov ter lahkih gospodarskih vozil ter popolni prehod na električna vozila v EU od omenjenega leta naprej.
V svetu so po torkovi seji zapisali, da bo Evropska komisija leta 2026 pregledala napredek, narejen na poti k 100-odstotnemu zmanjšanju izpustov teh vozil, ter po potrebi prilagodila zastavljene cilje glede na tehnološki napredek ter socialno vzdržen prehod na ničelne izpuste.
Na željo Nemčije in Italije so ministri dogovorili tudi možnost, da se v bodoče v načrte vključi možnost uporabe tehnologij, kot so sintetična goriva ali priključni hibridi, dodaja AFP. Nenazadnje pa so dovolili tudi petletno podaljšanje izjeme od ciljev na področju zmanjšanja izpustov ogljikovega dioksida za t.i. nišne proizvajalce, ki na ceste pošljejo manj kot 10.000 vozil na leto. Gre za t.i. "Ferrarijevo dopolnilo", ki bo šlo na roko zlasti luksuznim znamkam, pojasnjuje AFP.
Med drugim so ministri tudi zvišali cilje zmanjšanja izpustov ogljikovega dioksida pri novih avtomobilih in kombijih do leta 2030 na 55 odstotkov - doslej je za lahka gospodarska vozila veljal cilj 50-odstotnega zmanjšanja. Svet se je zavzel za to, da bodo vozniki lahko polnili svoja vozila po vseh državah članicah z izgradnjo ustrezne infrastrukture alternativnih pogonskih goriv.
Sicer so ministri v torek v okviru obravnave zakonodajnih aktov svežnja Pripravljeni na 55 podprli tudi nov steber trgovanja z emisijami (ETS) za cestni promet in stavbe ter za pomorski promet. Okrepljeno bo tudi delovanje že obstoječega sistema ETS, vključno z ETS za letalski promet.
Oblikovan je poseben Socialni sklad za podnebje za premagovanje socialnih izzivov, s katerimi bodo soočeni državljani, zvišujejo se nacionalni cilji za prizadevanja držav članic v ne-ETS sektorjih (odpadki, kmetijstvo, stavbe, promet, manjši gospodarski obrati) v uredbi za delitev bremen (ESR). V uredbi o LULUCF pa se določajo cilji za ponore na EU in nacionalni ravni.
Predlog ukrepov zakonodajnega svežnja Pripravljeni na 55 ustrezno naslavlja podnebne izzive in zeleni prehod, so na okoljskem ministrstvu povzeli besede Brežana. Sveženj je pomemben element pri soočanju z izzivi obstoječe energetske krize ter prispeva k večji samozadostnosti EU pri oskrbi z energijo.
"Prav tako menim, da je treba na zakonodajni paket gledati kot na celoto, kot to izhaja iz kompromisnih rešitev pri doseganja končnega dogovora. V pogajanjih nam je uspelo, da je Slovenija postala upravičenka do sredstev v višini iz Sklada za modernizacijo. Približno 300 milijonov evrov bo predvidoma na voljo za modernizacijo energetskega sistema," je dejal.
Na podlagi torkovega dogovora se bodo lahko začela pogajanja z Evropskim parlamentom.
Ministri so sprejeli tudi splošni pristop glede uredbe o omogočanju dostopnosti nekaterih primarnih in drugih proizvodov, povezanih s krčenjem in degradacijo gozdov. Kompromisni predlog vključuje poenostavitve za fizične osebe in mikropodjetja. Prav tako je pomembno, da so se v uredbi oblikovale rešitve za manjše zaokroževanje kmetijskih površin in upoštevanje specifike kmetijskih površin v zaraščanju, so poudarili na ministrstvu.
Francosko predsedstvo je predstavilo še poročilo o napredku pri pogajanjih o predlogu uredbe o pošiljkah odpadkov. Z uredbo bo olajšano pošiljanje odpadkov znotraj EU za recikliranje in obnovo, strožje pa bodo zahteve za izvoz odpadkov izven EU. Zelo pomembna je tudi vzpostavitev enotnega elektronskega sistema v okviru EU.
Ob robu zasedanja se je Brežan sestal z evropskim komisarjem za okolje, oceane in ribištvo, Virginijusom Sinkevičijusem. Govorila sta o prioritetah na področju okolja: uredbi o baterijah, pošiljkah odpadkov in industrijskih emisijah ter novem predlogu uredbe Evropske komisije o obnovi narave. Dotaknila sta se tudi odprtih primerih slovenskih kršitev prava EU.
Minister se je sestal tudi z avstrijsko zvezno ministrico za podnebje, okolje, energijo promet, inovacije in tehnologijo Leonore Gewessler. Potrdila sta dobro sodelovanje in izmenjala informacije glede predsedovanja Alpski konvenciji, ki ga Slovenija prevzema oktobra letos.