Nesreča na jedrskem objektu v Iranu

Iran je danes sporočil, da je na njihovem jedrskem objektu v Natancu prišlo do nesreče. Pri tem sicer ni bil nihče ranjen in tudi ni prišlo do kakšnih poškodb na objektu ali izpusta radioaktivnih snovi, so zagotovili v Teheranu.

TEHERAN > Kot je sporočil tiskovni predstavnik iranske jedrske agencije Behruz Kamalvandi, je prišlo do napake na električni napeljavi v objektu v Natancu, kjer izvajajo bogatenje urana. Vzroke za napako pa še preučujejo, je povedal.

V tem objektu so sicer v soboto zagnali napredne centrifuge za bogatenje urana, kar je v nasprotju z dogovorom z mednarodno skupnostjo o iranskem jedrskem programu iz leta 2015. Julija lani pa je v tem objektu prišlo tudi do eksplozije, za kar so oblasti okrivile "sabotažo teroristov". Rezultatov preiskave sicer niso objavili.

Iranski parlament je sicer kazensko ovadil predsednika države Hasana Rohanija, ker da ne želi podpisati sprejetih zakonov. Po navedbah opazovalcev gre za novo dimenzijo spora med predsednikom, ki si želi rešiti jedrski sporazum z mednarodno skupnostjo iz leta 2015, in radikalci v parlamentu, ki zahtevajo opustitev tega sporazuma.

Za ovadbo Rohanija je glasovalo 190 od 235 poslancev. Podrobnosti in ozadja odločitve parlamenta niso navedli.

Opazovalci sicer opozarjajo, da je do glasovanja v parlamentu prišlo sredi pogajanj o vrnitvi ZDA v iranski jedrski sporazum, ki bo zahteval kompromis med stališči tako ZDA kot Irana. Rohani, čeprav ostaja trd v svojih stališčih, kaže pripravljenost na to, da bi Iran znova začel polno spoštovati določila omenjenega sporazuma, če bi ga znova začele spoštovati tudi ZDA pod vodstvom Joeja Bidna in odpravile sankcije.

Po drugi strani so radikalci in konservativci v iranskem parlamentu, kjer so februarja lani prevzeli večino, bolj naklonjeni odpravi tega sporazuma in "osamosvojitvi" Irana na področju izkoriščanja jedrske energije. Sprejeli so tudi nekaj zakonov na tem področju, ki pa jih Rohani potem ni hotel podpisati, ker da bi škodili zunanjepolitičnim interesom države.

Poslanci so ga zato že večkrat pozvali k odstopu, ker da se s svojimi stališči odmika od ideoloških ciljev islamske republike in uvaja "prozahodne" politike. Rohani pa jim na drugi strani vrača očitke, da želijo žrtvovati zunanjepolitične interese države zaradi notranjepolitičnih bojev pred predsedniškimi volitvami, ki bodo v Iranu predvidoma junija.

---