Na volitvah v Franciji razočaranje tako za skrajno desnico kot Macronovo stranko
V prvem krogu regionalnih volitev v Franciji se je skrajna desnica odrezala slabše od pričakovanj in glede na projekcije izidov zasedla drugo mesto. Največ glasov so skupaj z zavezniki osvojili desni Republikanci, stranka Naprej republika predsednika Emmanuela Macrona je bila peta. Volitve je zaznamovala rekordno nizka udeležba.
PARIZ
> Volitve oblasti v 13 regijah celinske Francije in eni prekomorski ter v 96 departmajih potekajo dve zaporedni nedelji, drugi krog je predviden naslednjo nedeljo. Ankete iz minulega tedna so skrajno desnemu Nacionalnemu zboru pod vodstvom Marine Le Pen napovedovale možnost prvega mesta v šestih regijah, v drugem krogu pa precejšnjo verjetnost za osvojitev prve doslej.
Najboljše možnosti je imela stranka v jugovzhodni regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, kjer je bil na čelu liste Thierry Mariani. A ta je po prvem krogu zdaj skoraj povsem izenačen s trenutnim predsednikom regije Renaudom Muselierjem iz vrst Republikancev - obema se glede na vzporedne volitve obeta med 30 in 35 odstotki glasov.
Končnega zmagovalca v katerikoli regiji je sicer zaenkrat težko napovedati tako zaradi zapletenega volilnega sistema kot zaradi učinka taktičnega glasovanja, v okviru katerega se osrednje stranke ponavadi združijo, da bi skrajni desnici preprečile zmago.
Na nacionalni ravni pa je Nacionalni zbor glede na projekcije televizije France 2 skupno osvojil približno 19 odstotkov glasov, kar je okrog devet odstotnih točk manj kot na volitvah leta 2015.
Najmočnejši naj bi bil konservativni tabor okrog Republikancev z nekaj manj kot 28 odstotki glasov.
Socialisti z zavezniki naj bi zbrali podporo okrog 16 odstotkov volilcev, Zeleni približno 13, Naprej republika pa okoli 11 odstotkov glasov. Inštitut Ipsos medtem glede na izide vzporednih volitev zadnjim trem strankam napoveduje približno enak, okrog 11-odstoten delež podpore.
Volilna udeležba naj bi bila tokrat zgodovinsko nizka - med 31 in 34 odstotki. Notranji minister Gerald Darmanin je številke na twitterju že označil za skrb zbujajoče, Marine Le Pen pa je nizko udeležbo označila za "državljansko katastrofo". Za to je okrivila vladno nesposobnost, da bi ljudi navdala z zaupanjem v politične institucije.
Kot zadnje letos regionalne volitve veljajo tudi za pokazatelj političnega vzdušja pred predsedniškimi volitvami prihodnje leto, na katerih za verjetnega velja dober izid za Le Penovo. Naj pa rezultat spričo drugačnih pristojnosti osrednje vlade in regij ne bi bil zanesljiv pokazatelj priljubljenosti Emmanuela Macrona med prebivalci države.