Kitajska kljub kritikam sprejela zakon o nacionalni varnosti v Hongkongu

Stalni komite kitajskega ljudskega kongresa je soglasno sprejel sporni zakon o nacionalni varnosti v Hongkongu, ki bo po ocenah kritikov in Zahoda pomenil izgubo svoboščin Hongkonžanov. Vodilni aktivisti gibanja za demokracijo v Hongkongu so korak obsodili in objavili prenehanje delovanja. Sprejem zakona so obsodili tudi v EU, ZDA in Tajvanu.

PEKING > V Pekingu sprva sprejetja zakona niso potrdili, kasneje pa so državni mediji poročali, da ga je že podpisal predsednik Kitajske Xi Jinping, s čimer je zakon začel veljati.

Hongkonška voditeljica Carrie Lam na svoji tedenski novinarski konferenci sprva ni hotela povedati, ali je zakon sprejet. “Menim, da ni primerno, da bi komentirala katerokoli vprašanje v zvezi z zakonom o nacionalni varnosti,” je odgovorila na vprašanje novinarjev.

Kasneje pa je v videonagovoru Svetu ZN za človekove pravice, ki je kritičen do novega zakona, zagotovila, da bo večina ljudi v Hongkongu obdržala svoje temeljne pravice tudi po uveljavitvi novega zakona. “Temeljne pravice in svoboščine velike večine prebivalcev Hongkonga bodo zaščitene,” je dejala.

Kot je pojasnila, zakon kaznuje subverzijo državnih oblasti, teroristične aktivnosti in zarotništvo z zunanjimi silami. Ob tem je očitala tujim vladam, ki so kritične do zakona, da imajo dvojne standarde in da ima vsaka država pravico do svoje zakonodaje o nacionalni varnosti.

Nekdanja britanska kolonija s 7,5 milijona prebivalci bi morala v skladu z ustavo ta zakon sprejeti sama, vendar ji zaradi nasprotovanja javnosti to ni uspelo. Zdaj so zakon, ki prepoveduje izdajstvo, odcepitev, upor, prevrat, terorizem ter sodelovanje s tujimi silami, sprejeli v Pekingu. V skladu z zakonom ima Kitajska pristojnost nad zelo resnimi kršitvami, za katere je predvidena dosmrtna zaporna kazen.

Stalni komite kitajskega ljudskega kongresa ga je sprejel le šest tednov potem, ko je načrt za sprejetje zakona potrdil kitajski kongres. Vodstvo kitajske komunistične partije namreč vztraja, da je potreben za ohranitev politične stabilnosti v Hongkongu, ki so ga lani več mesecev pretresali protesti za večje demokratične svoboščine.

Že napoved Kitajske o sprejemu zakona je med prebivalci Hongkonga sprožila preplah, saj se bojijo, da bo to pomenilo konec njihovih političnih pravic in svoboščin ter okrnilo avtonomijo, saj so s podobnimi zakoni v celinski Kitajski strli oporečnike. Kritiki v zakonu vidijo tudi napad na načelo “ena država, dva sistema”, saj ima mesto, odkar je leta 1997 ponovno postalo del Kitajske, avtonomni položaj.

Vidni aktivist gibanja za demokracijo v Hongkongu Joshua Wong je v odzivu dejal, da pomeni sprejem zakona “konec Hongkonga, kot ga je doslej poznal svet”. “Z obsežnimi pooblastili in pomanjkljivim zakonom se bo mesto spremenilo v policijsko državo,” je tvitnil. Ob tem je, tako kot še dva sovoditelja prodemokratične stranke Demosisto, sporočil, da zapuščajo stranko, ki so jo ustanovili. Kasneje so iz stranke sporočili, da se bodo zaradi danih okoliščin razpustili.

Wong in še dva vodilna člana stranke Demosisto, Agnes Chow in Nathan Law, so umik iz stranke objavili, ko je časnik South China Morning Post poročal, da bi po novem zakonu za prevratniške in odcepitvene aktivnosti lahko grozil dosmrtni zapor. Trojici so sicer že prepovedali kandidaturo na volitvah na podlagi obtožb, da podpirajo pravico Hongkonga do samoodločbe. Wong je minuli teden dejal, da bo “prva tarča” novega zakona. Wong je sicer v javnosti postal znan kot eden vodij Gibanja dežnikov, ki je leta 2014 organiziralo množične proteste za ohranitev demokracije v Hongkongu.

EU je izrazila obžalovanje ob sprejetju zakona, ki tvega resno spodkopavanje visoke stopnje avtonomije Hongkonga ter škodljive posledice za neodvisnost pravosodja in vladavino prava, je poudaril predsednik Evropskega sveta Charles Michel.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je spomnila, da je EU že opozorila, da bi Kitajska s sprejetjem tega zakona tvegala zelo negativne posledice, tudi glede poslovnega zaupanja, ugleda Kitajske ter javne percepcije v Hongkongu in mednarodno.

Poleg tega je von der Leynova izrazila veliko zaskrbljenost zaradi odločitve Kitajske in napovedala, da bodo ob posvetovanju z mednarodnimi partnerji skrbno premislili o odzivu, tudi z vidika poziva Evropskega parlamenta k ukrepanju proti Kitajski na Meddržavnem sodišču v primeru uveljavitve spornega zakona.

ZDA so v odgovor na kitajski zakon ustavile izvoz ameriške obrambne opreme in omejile izvoz tehnologije za dvojno uporabo v Hongkong. “V ta ukrep smo bili prisiljeni zaradi zaščite nacionalne varnosti, ker več ne moremo razlikovati med izvozom v Hongkong ali na Kitajsko. Ne moremo tvegati, da oprema pade v roke kitajski vojski, katere osnovni namen je ohraniti diktaturo kitajske komunistične partije za vsako ceno,” je sporočil ameriški državni sekretar Mike Pompeo.

Tajvan, ki je izrazil pripravljenost pomagati Hongkonžanom pri preselitvi na ta otok, je obsodil “ta korak, ki resno vpliva na svoboščine, človekove pravice ter stabilen razvoj hongkonške družbe”.


Najbolj brano