Grabar-Kitarovićeva podprla protiimigrantsko politiko Orbana in Salvinija

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je v pogovoru za avstrijski časnik Kleine Zeitung dejala, da ne more obsojati protiimigrantske politike madžarskega premierja Viktorja Orbana in italijanskega notranjega ministra Mattea Salvinija. Ocenila je, da se nacionalizem v Evropi krepi zaradi “zunanjih nevarnosti”.

Kolinda Grabar-Kitarović Foto: FRANCOIS LENOIR
Kolinda Grabar-Kitarović Foto: FRANCOIS LENOIR

ZAGREB > V pogovoru, ki so ga naslovili z Evropa je bila preveč sproščena in naivna, je Kolinda Grabar-Kitarović ocenila, da “Evropa ni imela strategije za sprejem migrantov, ki jim nihče ni pojasnil, kaj se od njih pričakuje”. Na podlagi lastnih izkušenj med obiski v Afganistanu je ocenila, da niso vsi migranti, ki prihajajo v Evropo “demokratično razpoloženi”, ter omenila podrejeni položaj žensk v Afganistanu.

“Evropa ne more na svojih ramenih nositi bremena revščine celotnega sveta”

Novinarje je zanimalo mnenje hrvaške predsednice o protiimigrantski politiki madžarskega premierja Viktorja Orbana in italijanskega notranjega ministra Mattea Salvinija. Poudarila je, da ne more “obsojati ne Madžarske, ne Italije”. “Evropa ne more na svojih ramenih nositi bremena revščine celotnega sveta,” je dejala v pogovoru, ki je bil objavljen v začetku tedna ob dvodnevnem uradnem obisku avstrijskega predsednika Alexandra Van der Bellna na Hrvaškem.

Na vprašanje, zakaj ima nacionalizem vse več pristašev v Evropi, je odgovorila, da se “družbe branijo pred zunanjimi nevarnostmi”. “Namesto da bi se posvetili razvojni politiki, smo dovolili, da 1,2 milijona ljudi pride v Evropo, predvsem mladih in močnih, medtem ko so ženske in otroci, ter tisti, ki niso imeli moči, ostali v svojih domovinah,” je izjavila.

Zatrdila je tudi, da muslimani na Hrvaškem živijo v strahu. Kot je pojasnila, se je pred kratkim pogovarjala z zagrebškim muftijem Azizom Hasanovićem, ki je, kot je dejala, “popolnoma utrujen zaradi prizadevanj, da bi migrante vključil v hrvaško muslimansko skupnost, ki je integrirana v hrvaško družbo”.

Predsednik mešihata islamske skupnosti na Hrvaškem Hasanović, se je na besede hrvaške predsednice odzval v sporočilu za javnost, v katerem je zapisal, da je neprijetno presenečen nad izjavami Grabar-Kitarovičeve, da muslimani na Hrvaškem živijo v strahu in da je migrante težko vključiti v islamsko skupnost.

Hasanović je dejal, da tovrstne izjave, če so resnične, ne prispevajo k razvoju medsebojnega zaupanja ter obenem krčijo prostor za razvoj sodelovanja v prihodnosti.

“Vprašanje vseh vprašanj je, zakaj bi morali biti muslimani na Hrvaškem, ki so jo branili in gradili s svojimi sodržavljani drugih verskih prepričanj, v strahu in ali morajo biti,” je dejal Hasanović. Poudaril je, da je ljudi možno deliti samo na dobre in slabe, ne na muslimane in ostale.

Eksistencialni razlogi

Med drugim je dejal, da na Hrvaškem niso opazili migrantov, ki bi prispeli v državo iz kakšnih drugih razlogov kot eksistencialnih. Glede na zelo dobro sodelovanje s hrvaškimi oblastmi tudi pri integraciji beguncev upa, da je bila izjava hrvaške predsednice napačno povzeta in da bo kmalu zanikana.

Ko gre za radikalni nacionalizem na Hrvaškem, je hrvaška predsednica povedala, da je “jezna” zaradi takšnih vprašanj. “Desetletja nam je bilo Hrvatom prepovedano izraziti svoje poreklo. Namesto da bi rekli 'sem Hrvat', smo morali reči 'sem iz Hrvaške'. Kdor je izrazil svoj nacionalni ponos, mu je grozil zapor,” je dejala.

Ni zanikala, da na Hrvaškem obstajajo “levi in desni skrajneži”, a je ocenila, da ne predstavljajo nevarnosti za hrvaško demokracijo. Menila je, da je Hrvaška ena od liberalnejših držav Evropske unije.

Grabar-Kitarovićeva je tudi dejala, da je odrasla “v komunizmu” ter da si ni želela nič drugega, kot iz njega izstopiti. “Hotela sem biti svobodna. Hotela sem imeti možnost, da lahko v trgovini izbiram med različnimi vrstami jogurtov ter da mi ni treba oblastem sporočiti, koliko kruha bom potrebovala naslednji teden,” je še dejala 51-letna hrvaška predsednica.

Pogovor Grabar-Kitarovićeve je spodbudil veliko odzivov na družbenih omrežjih na Hrvaškem, pa tudi številne cinične komentarje na izjave o njenemu življenju v času nekdanje Jugoslavije. Med drugim so spomnili, da je Grabar-Kitarovićeva zadnji letnik srednje šole opravila v ZDA v okviru ameriško-jugoslovanske izmenjave.


Najbolj brano