Evropske volitve: po prvih ocenah največ sedežev desnosredinski EPP

Največ sedežev v Evropskem parlamentu se znova obeta desnosredinski Evropski ljudski stranki, a s precejšnjimi izgubami v primerjavi z letom 2014. Na drugo mesto naj bi se znova uvrstili socialdemokrati, na tretje pa liberalci, vključno z izidom stranke francoskega predsednika Emmanuela Macrona, kažejo prve ocene, ki so jih objavili v Bruslju.

EVROPA > V Nemčiji so na evropskih volitvah koalicijske stranke, konservativna unija CDU/CSU in socialdemokrati (SPD), utrpele hude izgube. CDU/CSU ostaja na prvem mestu s 27,5 odstotka podpore, kar je osem odstotnih točk manj kot pred petimi leti, sledijo pa Zeleni z 20,5 odstotka podpore, je razvidno iz projekcij televizij ZDF in ARD.

Nemški volilci so na tokratnih volitvah kaznovali vladajočo koalicijo, pri čemer so največjo izgubo utrpeli manjši koalicijski partnerji socialdemokrati. Glede na projekcije so pristali na tretjem mestu s 15,5 odstotka glasov, kar je skoraj 12 odstotnih točk manj kot pred petimi leti. Obe stranki se bosta morali sprijazniti tudi z najslabšim rezultatom na evropskih volitvah doslej.

Do 17. ure 29 prijav domnevnih kršitev volilnega molka

Dežurna služba ministrstva za notranje zadeve je od začetka volilnega molka do danes do 17. ure prejela 29 obvestil o domnevnih kršitvah volilnega molka.

Za 18 obvestil so takoj ugotovili, da ne gre za kršitev volilnega molka, Inšpektorat RS za notranje zadeve pa obravnava 11 zadev, za katere obstaja sum, da gre za kršitev volilnega molka.

Kampanja pred današnjimi volitvami v Evropski parlament se je končala v soboto opolnoči in začel je veljati volilni molk, ki ga je treba spoštovati do danes do 19. ure, ko se bodo zaprla vsa volišča po državi.

Dežurna služba prijave domnevnih kršitev sprejema na telefonskih številkah 080 12 00 in 080 21 13.

Zmagovalci teh volitev so Zeleni, saj jim je v primerjavi z letom 2014 uspelo skoraj podvojiti svoj rezultat. Glede na projekcije je namreč zanje glasovalo 20,5 odstotka volivcev, kar je skoraj deset odstotnih točk več kot leta 2014.

Na četrtem mestu z 10,5 odstotka glasov sledi skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD), ki je za približno tri odstotne točke okrepila svojo podporo. Vstop v Evropski parlament pa je uspel še drugima dvema nemškima parlamentarnima strankama, liberalcem (FDP) in Levici, obe naj bi glede na projekcije prejeli 5,5 odstotka glasov.

Volilna udeležba v več državah višja kot pred petimi leti

Udeležba na današnjih evropskih volitvah je v številnih državah zaenkrat višja kot na zadnjih volitvah pred petimi leti. O večjem številu ljudi na voliščih med drugim poročajo iz Francije, Nemčije, Madžarske, Španije in Romunije. V Avstriji, ki se sooča z notranjepolitičnimi pretresi, pričakujejo prvič po letu 1996 več kot 50-odstotno udeležbo.

> V Franciji je do opoldneva prišlo na volišča nekaj več kot 19 odstotkov volilnih upravičencev, kar je dobre tri odstotne točke več kot leta 2014, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

> Na Madžarskem so do 11. ure zabeležili nekaj več kot 17-odstotno volilno udeležbo, medtem ko je pred petimi leti do te ure prišlo na volišča 11,5 odstotka volilnih upravičencev. Po ocenah analitikov je bila vladna stranka Fidesz premiera Viktorja Orbana najverjetneje uspešnejša pri mobilizaciji volivcev na podeželju, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

> V Romuniji so v šestih urah po odprtju volišč zabeležili skoraj 20-odstotno volilno udeležbo. Pred petimi leti je bila ta v tem obdobju le 12,5-odstotna.

> V Španiji je do 14. ure po lokalnem času prišlo na volišča 34,6 odstotka od skupno 37 milijonov volilnih upravičencev, kar je precej več kot na volitvah leta 2014, ko je volilna udeležba do te ure znašala 24 odstotkov. V tej državi sicer sočasno z evropskimi potekajo tudi lokalne in regionalne volitve, ki veljajo za nov preizkus za premiera Pedra Sancheza mesec dni po parlamentarnih volitvah.

> V Nemčiji je volilna udeležba do 14. ure dosegla 29,4 odstotka, pri čemer še niso upoštevani glasovi, ki so prispeli po pošti. Na volitvah pred petimi leti je do te ure oddalo svoj glas slabih 26 odstotkov, do konca dneva pa 48 odstotkov volilnih upravičencev.

> V Avstriji, kjer je prejšnji teden zaradi afere Ibiza razpadla koalicija ljudske stranke (ÖVP) in svobodnjakov (FPÖ), so notranjepolitični pretresi očitno spodbudili ljudi k množičnejšemu odhodu na današnje volitve. Glede na rezultate javnomnenjskih raziskav in število izdanih glasovnic bi se lahko volilna udeležba prvič po letu 1996 povzpela nad 50 odstotkov. Pred petimi leti se je evropskih volitev udeležilo 45 odstotkov volilnih upravičencev, navaja avstrijska tiskovna agencija APA.

> Tudi na Cipru in na Hrvaškem se kaže nekoliko višja volilna udeležba kot na zadnjih volitvah. Na Cipru je do poldneva glasovalo 19 odstotkov volilnih upravičencev, na Hrvaškem pa slabih deset odstotkov. V Sloveniji je bila volilna udeležba do 11. ure približno enaka kot na prejšnjih evropskih volitvah.

> V Latviji je volilna udeležba dosegla 33,5 odstotka, kar je malo več kot leta 2014. Na Malti pa je svoj glas oddalo skoraj 73 odstotkov volilnih upravičencev, kar je dve odstotni točki manj kot leta 2014, še poroča dpa.

Tako kot že v prejšnjem mandatu bodo tudi v novem sklicu Evropskega parlamenta Nemčijo zastopale še nekatere manjše stranke, med njimi so tudi Svobodni volivci, ki na Bavarskem tvorijo koalicijo skupaj s CSU.

V Franciji nacionalisti Le Penove pred stranko predsednika Macrona

V Franciji rezultati vzporednih volitev današnjih evropskih volitev napovedujejo tesno zmago skrajno desnega Nacionalnega zbora Marine Le Pen pred stranko Naprej republika predsednika države Emmanuela Macrona. Velik uspeh je s tretjim mestom zabeležila zelena stranka EELV, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Sodeč po vzporednih volitvah je stranka Le Penove dobila od 24,0 do 24,2 odstotka glasov, Macronovo sredinsko zavezništvo pa od 22,5 do 23,0 odstotka glasov. Zeleni EEVL naj bi prejeli okoli 12 odstotkov glasov, medtem ko so jih pred petimi leti prejeli 9 odstotkov.

Tako naj bi nacionalisti v Evropskem parlamentu zasedli od 22 do 26 sedežev, Naprej republika od 20 do 24 sedežev, EELV pa od 11 do 14.

Le Penova sicer tokrat ni bila na vrhu kandidatne liste svoje stranke, temveč je mesto prepustila 23-letnemu Jordanu Bardelli.

Tudi v Franciji so danes zabeležili visoko volilno udeležbo. Do 17. ure prišlo na volišča nekaj več kot 43 odstotkov volilnih upravičencev, kar je približno osem odstotnih točk več kot leta 2014.

V Avstriji na evropskih volitvah glede na projekcije zmagala ÖVP

V Avstriji je na evropskih volitvah zmagala Avstrijska ljudska stranka (ÖVP), ki je prejela 34,5 odstotka glasov. Sledijo socialdemokrati (SPÖ) s 23,5 odstotka podpore in svobodnjaki (FPÖ) s 17,5 odstotka, je razvidno iz projekcij televizij ORF in ATV ter avstrijske tiskovne agencije APA.

V primerjavi z evropskimi volitvami leta 2014 je ÖVP edina stranka, ki je okrepila svojo podporo. Pred petimi leti je namreč prejela 27 odstotkov glasov in pet sedežev v Evropskem parlamentu, tokrat pa so ji glede na projekcije volivci namenili 34,5 odstotka glasov, s čimer bo v novem sklicu Evropskega parlamenta ÖVP zastopalo sedem poslancev.

Donedavni koalicijski partnerji svobodnjaki so v primerjavi z letom 2014 in po aferi Ibiza prejeli dva odstotka manj glasov kot pred petimi leti. V novem sklicu bodo imeli predvidoma tri poslance oziroma enega manj kot v zadnjem mandatu.

Strokovnjaki in analitiki so sicer po izbruhu afere Ibiza, zaradi katere je razpadla avstrijska vlada, nekdanjima koalicijskima partnerjema ÖVP in FPÖ napovedovali nižjo podporo, tako je bilo razvidno tudi iz nekaterih anket, poroča APA. A je ljudska stranka kanclerja Sebastiana Kurza prejela sedem odstotkov več glasov kot pred petimi leti in postavila nov rekord v Avstriji za evropske volitve, svobodnjaki pa so utrpeli le rahlo izgubo.

Na drugo mesto so se sicer tako kot že pred petimi leti uvrstili socialdemokrati, ki so osvojili 23,5 odstotka in bodo v Evropskem parlamentu obdržali pet poslancev. Vstop v Evropski parlament pa je ponovno uspel še Zelenim (13,5 odstotka) in liberalni stranki Neos (osem odstotkov).

V Španiji glede na vzporedne volitve slavili socialisti

Na današnjih evropskih volitvah v Španiji so močno slavili socialisti španskega premierja Pedra Sancheza z 28,9 odstotka glasov, kažejo vzporedne volitve inštituta Celeste-Tel. To je skoraj šest odstotnih točk več kot pred petimi leti. Na drugem mestu je medtem Ljudska stranka s 17,9 odstotka glasov, poročajo španski mediji.

Socialisti bodo glede na rezultate vzporednih volitev osvojili 17 sedežev v Evropskem parlamentu, kar so trije več kot leta 2014.

Konservativna Ljudska stranka naj bi glede na vzporedne volitve osvojila približno osem odstotnih točk manj glasov kot pred petimi leti. Imela bo deset evropskih poslancev, medtem ko je pred petimi leti osvojila 16 mandatov.

Na tretje mesto se je uvrstila desnosredinska stranka Ciudadanos s 16,5 odstotka glasov, pri čemer jo je na zadnjih volitvah podprlo 3,2 odstotka volivcev. Število njihovih sedežev v Evropskem parlamentu se bo povečalo z dveh na devet.

Za skrajno levo stranko Unidas Podemos naj bi medtem glasovalo 12,8 odstotka volivcev, kar je štiri odstotne točke več kot pred petimi leti. Tedaj so osvojili pet mandatov evropskih poslancev, tokrat pa glede na vzporedne volitve sedem.

Prvič pa se bo v Evropski parlament prebila skrajno desna stranka Vox, ki naj bi jo podprlo 7,2 odstotka volivcev. V Evropskem parlamentu bo imela štiri poslance.

V Bruselj oziroma Strasbourg pa se bosta predvidoma prebila tudi nekdanji katalonski predsednik Carles Puigdemont in nekdanji podpredsednik Katalonije Oriol Junqueras, še kažejo vzporedne volitve inštituta Celeste-Tel.

V Belgiji po delnih izidih slavili flamski nacionalisti

V Belgiji je po preštetih glasovih s približno tretjine volišč največ glasov osvojila flamska nacionalistična stranka N-VA, ki je osvojila 25,5 odstotka glasov, kar je približno pet odstotnih točk več kot pred petimi leti. Skrajno desna flamska stranka Vlaams Belang se je prav tako močno okrepila.

Vlaams Belang, ki velja za tekmico N-VA na desnici, je osvojila okoli 17 odstotkov podpore, medtem ko je leta 2014 osvojila približno štiri odstotke.

V Belgiji, kjer so danes poleg parlamentarnih potekale še evropske in regionalne volitve, se znova obeta težavno sestavljanje vlade. Belgija velja za rekorderko v sestavljanju vlade, leta 2010 so jo namreč sestavljali kar 541 dni.

Na Hrvaškem pričakovana zmaga HDZ, presenetil sodnik Kolakušić

Vladajoča hrvaška stranka HDZ je zmagovalka današnjih volitev za Evropski parlament s 24,43 odstotka glasov, kažejo vzporedne volitve. Sledi največja opozicijska stranka SDP z 18,38 odstotka glasov. Presenetljivo tretja je lista sodnika Mislava Kolakušića, ki je dobila 8,2 odstotka. Volilna udeležba je bila nekoliko večja kot pred petimi leti.

Glede na izide vzporednih volitev bo imela HDZ štiri poslance v Evropskem parlamentu. Predvolilne raziskave so sicer kazale, da bo vladajoča stranka imela pet ali celo šest od 12 hrvaških poslancev.

V SDP so pričakovali tri poslanske mandate, medtem ko se je na presenetljivo tretje mesto glede števila glasov uvrstila neodvisna lista sodnika zagrebškega sodišča za gospodarske zadeve Kolakušića, ki je v svoji kampanji predvsem izpostavljal brezkompromisen boj proti korupciji, a kazal tudi avtoritarna politična stališča. Če se bodo vzporedne volitve kazale za točne, bo Kolakušić novi hrvaški evropski poslanec, kar bo pomenilo tudi konec njegove sodniške kariere.

Z enim mandatom lahko računa tudi koalicija skrajno desnih strank in združenj pod imenom Hrvaški suverenisti, kar pomeni, da bo nov mandat dobila evropska parlamentarka Ruža Tomašić. V Bruselj bodo po enega poslanca poslali tudi opozicijska stranka Živi zid, levosredinska Amsterdamska koalicija in skrajno desna opozicijska stranka Neodvisni za Hrvaško.

Hrvaška volilna komisija je objavila, da je bila volilna udeležba do 16.30 ure 21,31-odstotna, kar je bilo za skoraj pet odstotnih točk več kot pred petimi leti, ko so udeležbo merili do 16. ure.

Na Malti kaže na udobno zmago vladajočih laburistov

Na Malti se zmaga na današnjih evropskih volitvah obeta vladajočim laburistom. Kot poročajo tamkajšnji mediji, ki se sklicujejo na projekcije volilnih izidov, naj bi ti dobili štiri od skupaj šestih poslancev v Evropskem parlamentu, kolikor jih pripada tej majhni državi. Preostala dva sedeža naj bi pripadla opozicijski Nacionalistični stranki.

Gre za veliko zmago za premierja Josepha Muscata, ki je že dejal, da bi takšen rezultat pomenil največji uspeh malteških laburistov v zgodovini, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Sodeč po projekcijah so volivci premierjevi stranki namenili okoli 56 odstotkov glasov, Nacionalistični stranki pa okoli 36 odstotkov.

Tudi volilna udeležba je bila v tej otoški državi visoka, kar 73-odstotna.

Na Madžarskem kaže na prepričljivo zmago Orbanove koalicije

Konservativni premier Viktor Orban je prepričljivi zmagovalec današnjih evropskih volitev na Madžarskem, poroča madžarska tiskovna agencija MTI. Koalicija njegovega Fidesza in KDNP naj bi prejela 56 odstotkov glasov, je pokazala telefonska anketa agencije Nezopont.

V boju za drugo mesto so izenačeni opozicijski socialisti in Demokratična koalicija, oboji naj bi prejeli po okoli 10 odstotkov glasov. Slabše kot pred petimi leti pa kaže nacionalistični stranki Jobbik, ki naj bi dobila okoli devet odstotkov glasov.

V Evropski parlament naj bi se uvrstilo še liberalno gibanje Momentum s sedmimi odstotki glasov, medtem ko naj bi stranka LMP s štirimi odstotki glasov zgrešila prag za vstop.

Podobno kot v številnih drugih državah članicah EU tudi iz Madžarske poročajo o visoki udeležbi. Do 18.30, torej pol ure pred zaprtjem volišč, je glasove oddalo 41,7 odstotka volilnih upravičencev, dodaja MTI.

Na Cipru vladajoča stranka izgubila podporo

Na evropskih volitvah na Cipru je slavila vladajoča konservativna stranka DISY, ki je glede na vzporedne volitve inštituta Prime osvojila med 28 in 32 odstotkov glasov. To je sicer precej manj kot na zadnjih volitvah, ko je osvojila 37,8 odstotka. Na drugo mesto se je danes uvrstila leva AKEL z med 26 in 30 odstotki, kažejo vzporedne volitve.

Na tretjem mestu je pristala liberalna Demokratična stranka DIKO, ki naj bi osvojila med 13 in 15,5 odstotka glasov. Sledi socialdemokratska stranka EDEK s podporo med devet in 11 odstotkov podpore, po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA še kažejo rezultati vzporednih volitev inštituta Prime.

Skrajno desno stranko ELAM pa naj bi volilo med 7,5 in 9,5 odstotka volivcev, tako da predvidoma ne bo osvojila nobenega od šestih sedežev v Evropskem parlamentu, kolikor jih ima Ciper.

Pred petimi leti je DISY volilo 37,8 odstotka volivcev, AKEL pa 27 odstotkov. DIKO je tedaj osvojila 10,9, EDEK pa 7,7 odstotka glasov.

Na Slovaškem slavilo liberalno zavezništvo

Na evropskih volitvah v soboto na Slovaškem je glede na današnje ocene slavilo liberalno zavezništvo strank Napredna Slovaška (PS) in Skupaj. V novem sklicu Evropskega parlamenta pa bodo imeli Slovaki tudi poslanca iz vrst skrajno desne Ljudske stranke naša Slovaška (LSNS), navaja neuradne ocene političnih strank slovaška tiskovna agencija Tasr.

Liberalno zavezništvo novoizvoljene predsednice Zuzane Čaputove naj bi na sobotnih volitvah v Evropski parlament prejelo 20 odstotkov glasov oz. štiri evropske poslance. Zmago liberalcev je danes potrdil tudi premier Peter Pellegrini. Njegova socialdemokratska stranka Smer pa se je s 15,7 odstotka podpore uvrstila na drugo mesto, v Evropski parlament bodo poslali tri poslance.

V Evropskem parlamentu pa bodo najverjetneje sedeli še po dva poslanca iz vrst skrajno desne LSNS in krščanskih demokratov KDH ter po en iz vrst neoliberalne Svoboda in solidarnost (SaS) in sredinske stranke OLANO. Po izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije bo SaS dobila še en mandat.

Evropskega poslanca pa najverjetneje ne bosta imeli manjši koalicijski partnerki desna populistična Slovaška nacionalna stranka (SNS) in stranka madžarske manjšine Most-Hid.

Predsednik v odhodu Andrej Kiska je ocenil, da si Slovaki očitno želijo spremembe, Čaputova pa je dejala, da je ponosna na Slovaško.

V Grčiji vodijo konservativci pred vladajočo Sirizo

V Grčiji je na današnjih evropskih volitvah največ glasov zbrala konservativna Nova demokracija. Kot kažejo izidi vzporednih volitev petih glavnih grških zasebnih televizij, je glavna opozicijska stranka prejela 33,5 odstotka glasov, vladajoča leva Siriza pa je s 25 odstotki glasov pristala na drugem mestu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Siriza je tako danes prvič po letu 2014 zabeležila poraz na kakih volitvah.

Socialistično Gibanje sprememb (Kinal) je s 7,7 odstotka pristalo na tretjem mestu, komunistična stranka KKE pa je prejela 5,5 odstotka. Neonacistična Zlata zora je utrpela hud padec podpore, in sicer je glede na vzporedne volitve dobila 4,5 odstotka glasov, skoraj pet odstotnih točk manj kot leta 2014. Po navedbah AFP ji je volivce prevzela nova nacionalistična stranka Grška rešitev.

Volilna udeležba je bila 56,5-odstotna, tokrat pa so prvič lahko volili že 17-letni Grki.

Po prvih izidih z okoli 15 odstotkov volišč je nova demokracija zmagala tudi na današnjih lokalnih volitvah, in sicer naj bi imela okoli osem odstotnih točk prednosti pred Sirizo.

Vodja Nove demokracije Kiriakos Mitcotakis je že pozval k predčasnim volitvam in odstopu premierja Ciprasa. "Grčija je poslala močno sporočilo ... ljudje so umaknili svoje zaupanje," je poudaril. "Grčija potrebuje novo vlado ... premier mora prevzeti odgovornost in mora odstopiti v dobro države," je dodal.

Na Finskem zmaga konservativcev, podpora evroskeptikom stabilna

Na Finskem je na volitvah v Evropski parlament največ glasov, 20,8 odstotka, danes dobila konservativna Stranka narodne koalicije, ki bo tako obdržala tri od skupno 13 finskih evroposlancev, kažejo volilni izidi. Stabilna je tudi podpora evroskeptičnim Pravim Fincem, ki bodo s 13,8 odstotka še naprej imeli dva poslanska sedeža.

So pa Pravi Finci zabeležili slabši izid, kot so jim ga pred volitvami kazale ankete. Te so namreč stranki, ki jo je na prejšnjih volitvah leta 2014 podprlo 12,9 odstotka volivcev, napovedovale celo 16,5 odstotka glasov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Na drugem mestu so s 16 odstotki podpore Zeleni. Ti so doslej v Evropskem parlamentu imeli en sedež, po tokratnih volitvah pa bodo enega pridobili in bodo v novem sklicu Evropskega parlamenta imeli dva.

Socialni demokrati so prejeli 14,6 odstotka glasov in so glede na leto 2014 pridobili skoraj štiri odstotne točke podpore, a bodo še naprej imeli dva evroposlanca. Po enega evropskega poslanca bosta imela še Levo zavezništvo in sredinska Švedska ljudska stranka, je razvidno s spletne strani finske volilne komisije po skoraj vseh preštetih glasovnicah.

Na Finskem so bile aprila parlamentarne volitve, na katerih so za las zmagali Socialni demokrati pred Pravimi Finci. Največja poraženka volitev je bila Sredinska stranka, ki jo vodi dosedanji premier Juha Sipilä. Tudi na evropskih volitvah velja za največjo poraženko, saj je prejela le 13,5 odstotka glasov in bo v prihodnjem sklicu Evropskega parlamenta imela namesto treh le dva poslanca.

---