Ameriški senat potrdil sprejem Finske in Švedske v zvezo Nato

Ameriški senat je v sredo s 95 glasovi proti enemu ratificiral pogodbi o pristopu Finske in Švedske k zvezi Nato. Dokument mora zdaj podpisati predsednik ZDA Joe Biden, ki je odločitev senata že pozdravil. Obe državi, ki sta doslej vztrajali pri nevtralnosti, sta se za vstop v Nato odločili po ruski agresiji na Ukrajino.

WASHINGTON > Vodja senatne večine, demokrat Chuck Schumer je med glasovanjem v dvorano povabil veleposlanika obeh držav, da si ogledata zgodovinsko glasovanje.

Proti je glasoval le republikanec Josh Hawley, ki je znan kot tisti podpornik bivšega predsednika Donalda Trumpa, ki je bežal pred napadalci na kongres 6. januarja lani, potem ko jih je tik pred napadom spodbujal z dvignjeno pestjo.

"Zgodovinsko glasovanje pošilja pomembno sporočilo o trajni zavezi Natu in zagotavljanju pripravljenosti zavezništva na soočanje z izzivi današnjega časa in prihodnosti," je sporočil Biden in dodal, da se veseli svojega podpisa pod pogodbi za vstop dveh trdnih demokracij z visoko usposobljenimi oboroženimi silami v največje obrambno zavezništvo v zgodovini.

Pristopni pogodbi mora ratificirati vseh 30 članic zveze Nato. Doslej je to nalogo opravila polovica članic zavezništva, tudi Slovenija.

"To pošilja opozorilni strel vsem tiranom na svetu, ki mislijo, da se lahko kar lotijo svobodnih demokracij. Neizzvana ruska invazija je spremenila način našega razmišljanja o svetovni varnosti," je pred glasovanjem izjavila demokratska senatorka slovenskega rodu iz Minnesote Amy Klobuchar.

Podobno so menili skoraj vsi drugi senatorji razen Hawleyja, ki je trdil, da ameriško zavezništvo z Evropo odvrača pozornost od glavnega nasprotnika ZDA, ki ni Rusija, ampak je Kitajska.


Najbolj brano