V Vipavi danes svečani zaključek festivala gorskega teka

Danes do 12. ure bodo na Glavni trg v Vipavi še prihajali v cilj tekači na 160 kilometrov, ob 13. uri pa se bo tam s svečano razglasitvijo in nagrajevanjem najboljših zaključil enotedenski festival gorskega teka Ultra trail Vipavska dolina. Na štirih mednarodnih tekmah so Primorci v generalni razvrstitvi osvojili sedem odličij

VIPAVA > Peti festival gorskega teka Ultra trail Vipavska dolina je naredil še korak naprej - s štirimi dodatnimi preizkušnjami - z mestnim in kratkim gorskim tekom v Ajdovščini minulo soboto in s kraljevskim tekom okoli celotne Vipavske doline na sto milj (160 km). Teki na 30, 50 in sto kilometrov pa so že stalnica organizatorjev - ŠD Tura iz Vipave -, ki so ob pomoči več kot 350 prostovoljcev iz celotne Vipavske doline brezhibno organizirali prireditev. Pomagalo je še vreme, ki je na Nanosu z dežjem in mrazom ponagajalo le slabše uvrščenim udeležencem obeh najdaljših tekov.

Junake Vipavske doline (vseh je bilo več kot tisoč iz 30 držav) lahko danes ob 13. uri na podelitvi pozdravite na Glavnem trgu v Vipavi, kjer poteka tudi mednarodni sejem gorskotekaške in športne opreme. Na srečelovu je mogoče (z nekaj sreče) dobiti kakšen kos sejemske ponudbe tudi (skoraj) brezplačno.

Festival je zbral pestro družbo iz vse Evrope in iz drugih celin - celo iz Južnoafriške republike in Južne Koreje. Teklo je kar nekaj znanih slovenskih obrazov - nekdanji skakalni olimpijec Danilo Pudgar, stand up komik Andrej Težak Tešky in nekdanji vrhunski kanuist Soških elektrarn in športnik Primorske - Primož Sulič.

Kraljevskih 160 kilometrov

Vrhunec festivala je bil včeraj pozno popoldne in zvečer, ko so v cilj v spremstvu Godbe na pihala Vrhpolje prihajali tekmovalci na 160-kilometrski progi s 7200 metri višinske razlike in s skrajnimi točkami na Golakih (1500 m nad morjem), na trgu Evrope v Novi Gorici in na oddajnem centru RTV na Nanosu (1260 m).

Tek je v konkurenci 77 tekačev prepričljivo dobil specialist za tovrstne preizkušnje, Ivan Hrastovec z Vranskega. V cilj je prišel po 21 urah in štirih minutah. Ugodno hladno in v glavnem suho vreme je prineslo za takšno preizkušnjo skromnih 18 odstopov.

Zmagovalec je vtise strnil takole:

“Pred ciljem mi je bilo kar malo nerodno, ker sem bil res izčrpan in počasen. Mislim, da bom potreboval kar dva tedna, da si opomorem. Zadnji kilometri so se res vlekli. Komaj sem se premikal. Že na vrhu Nanosa sem imel hudo krizo. Bil sem kot stoletnik. Zdelo se mi je, da mi je odrezalo noge. Mislil sem že odstopiti. Pomagali so mi z masažo in s pijačo. Po tem je nekako šlo do cilja. Na srečo sem že od 60. kilometra nabiral prednost in sem je imel dovolj, da sem kljub tej krizi gladko zmagal. Presenečen sem, da sem kljub vsemu tekel tako dober rezultat. Pričakoval sem dve uri daljši čas.”

Za tekače je bil poseben izziv premagati vsaj eno noč (start je bil že v petek ob 18. uri), a Hrastovec s tem ni imel težav: “V temi sem še bolj osredotočen na tek in na tisti snop svetlobe, ki jo daje čelna svetilka. Ta svetloba skupaj s hrupom, ki ga ustvarjamo, tudi odganja divjad. Čas sem si krajšal z dobro glasbo v slušalkah.

Drugo mesto je osvojil Poljak Jarek Gonczarenko. V cilju je bil po 21 urah in 49 minutah. Po celotnem Krasu mu je bil tik za petami domačin Andi Mamić. V Podnanosu ga je ujel, a mu na vzponu na Nanos ni bil kos.

Domači junak Mamić

Domači junak festivala je vsekakor bil bronasti na 160 kilometrov, 42-letni vzgoljitelj mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami v vzgojnem zavodu Planina, Andi Mamić iz Skrilj na Ajdovskem. S časom 22 ur in 26 minut je osvojil tretje mesto. Z njim smo opravili kratek pogovor. “Sem skoraj brez besed, po tem, ko sem prvič zares tako dobro tekel na takšni razdalji. Res je sicer, da sem bil lani tretji tu na sto kilometrov, a je sto milj vendarle drugačna zgodba.”

> Kako ste preživeli noč?

“V glavnem sem užival. Tekel sem po mojih hribih. Na okrepčevalnici v Kamnjah me je pozdravilo veliko domačinov in sovaščanov. Čakal me je celo ognjemet. Navijači so me spremljali tudi kasneje, čez Nanos do Vipave.”

> Kje je bil odločilen boj za drugo mesto?

“Poljaka Jareka Gonczarenka sem lovil večji del tekme. Nekajkrat sem ga dohitel, vendar se je vsakič pokazalo, da drži tempo, v katerem ima še rezervo. Ko je bilo kritično, je vedno pospešil in mi ušel. Sem pa vesel, da sem te menjave ritma zdržal in kljub bolečinam v nogah v dobrem tempu prišel v cilj. Nekaj je pomagala tudi vztrajnost in mišična podlaga pridobljena v času nogometne kariere.”

> Ste zadovoljnii z doseženim časom?

“Izteklo se je bolje od pričakovanj. Želel sem si, da bi bil v cilju po 23 urah in pol. “

> Kako lahko na tako dolgi in težki tekmi nadomeščate energijo s hrano in pijačo?

“Treba je paziti predvsem na nadomeščanje izgubljene tekočine. Popil sem je okoli 18 litrov. Do Podnanosa mi je uspelo redno pojesti tudi nekaj trde hrane. Po tem so prišli na vrsto energetski geli.”

> Koliko ste trenirali pred tem tekom?

“V treh mesecih priprav sem vsak teden pretekel po dobrih sto kilometrov.”

> Kakšni so vaši naslednji cilji?

“Oktobra bom tekel Sto milj Dalmacije, nato pa se bom pripravljal na tek okoli Mont Blanca 2020. Upam, da se bom nanj uvrstil oziroma, da bom izžreban za udeležbo, saj je konkurenca tam iz vsega sveta izjemna, število udeležencev pa omejeno.”

Tek na 50 km: vse je ostalo v družini

V ženski konkurenci kraljevskega 160-kilometrskega teka je pričakovano slavila zmagovalka Mont Blanca, Italijanka Francesca Canepa (26 ur, 21 minut). Druga je bila Madžarka Anita Szimamdl (29,38), tretja pa članica Šmarnogorske naveze Marija Trontelj (30,03). Italijan Luca Manfredi je prepričljivo dobil preizkušnjo na 106 kilometrov z višinsko razliko 4810 metrov, nabrano po hribih od Čavna do Nanosa. Dosegel je čas 12 ur in 25 minut. Drugo mesto je zasedel Aljoša Smolnikar iz Moravč, ki je dirko končal po 13 urah in 19 minutah.

V ženski konkurenci je bila najhitrejša Madžarka Timea Losonc (16,40) pred članico kamniškega KGT Papež Uršo Trobec (18.26).

Največje veselje je prirediteljem prinesel gorski tek iz Vipavskega križa okoli zgornjega dela Vipavske doline. Po 50 kilometrih in 2700 metrih višinske razlike je med 297 tekači vse ugnal član Nanosa iz Podnanosa Marko Tratnik. Za pot je potreboval štiri ure in 37 minut. Vse je ostalo v družini, saj je bila med ženskami razred zase njegova sestra Petra Tratnik. Njen čas - natanko 5 ur - je pomenil absolutno četrti dosežek. Boljši so bili le trije moški.

Med slednjimi je drugo mesto osvojil Kamničan Matic Čačulovič (4,52), med ženskami pa je v Vipavski dolini ostalo tudi srebro. Osvojila ga je Ana Čufer iz Dobravelj (5,28)

Za zajtrk poln kozarec nutele

Marko Tratnik, ki je za zajtrk pojedel poln kozarec nutele, je v cilju z užitkom popil pivo, po tem pa povedal: “V prvem delu teka sem imel kar močno konkurenco. Šele na Socerbu se je pokazalo, da sem močnejši od vseh. Na vrhu Nanosa sem imel že devet minut prednosti in sem lahko tek mirno zaključil, saj sem v spustu, ki je nato sledil, že tradicionalno dober. Upam, da bom formo do junijskega državnega prvenstva v gorskem maratonu v Podbrdu še dvignil in se morda uvrstil v državno reprezentanco.”

Njegova sestra Petra je v cilj pritekla nekoliko potolčena: “Do Gabrij sva bili skupaj na čelu z Ano Čufer. Po tem sem pospešila in zadržala tempo, čeprav sem imela na Nanosu nekaj krčev. Spust je bil zahteven, saj me je načela utrjenost. Tam sem tudi padla, a na srečo brez resnih posledic.”

Petra bo skoraj gotovo steber državne reprezentance v gorskem maratonu.

Jošt Lapanja: “Nanos je bil poln navijačev”

Član Tekaško smučarskega kluba Idrija Jošt Lapanja je v pravem sprintu dobil tek na 32 kilometrov s 1350 metri višinske razlike in z rekordnimi 367 udeleženci. Na cilju je bil po dveh urah in 29 minutah. Le za minuto je zaostal Ljubljančan Luka Kovačič, bron pa je osvojil član Nanosa Aleš Žontar ( 2,40).

“Bilo je kar napeto. Vodilni trije smo se držali skupaj. Tempo je bil močan - tri minute in pol za kilometer. V klancu na Nanos sem najprej čakal, kaj bosta storila tekmeca. Po prvi tretjini sem videl, da sem močnejši od obeh in sem začel razliko večati. Razmere na progi so bile dobre, označbe pa s brezhibne, Nanos pa je bil poln navijačev, kar je mi bila velika motivacija spodbuda za premagovanje najtežjega klanca dirke,” je po tekmi povedal zlati Jošt.

V ženski konkurenci je povratnica po materinstvu, nekdaj bronasta na SP v gorskem maratonu, članica Nanosa Lucija Krkoč, dala lekcijo gorskima tekačicama leta minulih dveh sezon, Barbari Trunkelj in Katji Kegel Vencelj. Lucija je bila v cilju po dveh urah in 54 minutah. Drugo mesto je osvojila Kegel Vencljeva (3,12), tretje pa Trunkljeva (3,18). “Zmaga je bila težja, kot kaže končni razplet. Precej me je načel prehlad. Povedla je Barbara Trunkelj, po četrtem kilometru pa sem jo prehitela in uspešno branila vodstvo. Sem pa težko zdržala do cilja. Proti koncu so me mučili krči,” je za PN povedala Lucija Krkoč.

Preberite še: Na gorskem teku v Vipavski dolini slavje družine Tratnik in ultra bron Mamića

---