V alpinistični skupnosti pretreseni ob Karničarjevi smrti

V alpinistični in plezalski skupnosti so pretreseni ob smrti slovenskega vrhunskega alpinista in ekstremnega smučarja Davorina Dava Karničarja. “Velika škoda za slovenski alpinizem in slovensko ekstremno smučanje in lahko mirno rečem, tudi za Slovenijo nasploh,” je bil ob smrti alpinističnega tovariša pretresen Viki Grošelj.

LJUBLJANA > “Popolnoma sem šokiran, še toliko bolj, ker se to ni zgodilo v hribih. To se je zgodilo tako rekoč v domačem okolju. Nisem sposoben povedati kaj drugega. Skozi glavo mi gre samo to, da sva bila skupaj na petih himalajskih odpravah in tudi drugače lepo sodelovala v življenju in sam pravzaprav še zbiram misli. To je res velika škoda za slovenski alpinizem in slovensko ekstremno smučanje in lahko mirno rečem, tudi za Slovenijo nasploh,” je v izjavi dejal Viki Grošelj, dober poznavalec alpinizma, tudi sam vrhunski alpinist in vodja odprav v najvišja gorstva.

Karničar, ki je leta 2000 kot prvi Zemljan smučal z vrha Everesta, je bil cenjen doma in v tujini: “Mislim, da v tujini celo bolj kot doma.”

“Slovenija je vendarle en majhen prostor, kjer vsak pozna vsakogar. In tudi zaradi tega, ker smo si tako blizu, jemljemo Davorjeve podvige kot nekaj samo po sebi umevnega, kar je vrhunskim slovenskim plezalcem povsem domače. Ko pa vidiš, kako v tujini s takšnim pozitivnim strahospoštovanjem sprejemajo besedo Slovenija. Če prihajaš iz Slovenije, je namreč to znak za vrhunsko kakovost in za izjemne dosežke. In Davo je bil brez dvoma eden nosilcev te dobre besede, tega spoštovanja vrednega odnosa ostalega sveta do Slovenije,” je prepričan Grošelj.

Karničar je svojo nišo našel v kombinaciji alpinizma in ekstremnega smučanja: “Lahko mirno rečem, da se je ekstremno smučanje rodilo iz turnega smučanja. Ko se je strmina nagibala že zunaj meja sprejemljive varnosti. Tam se je odpiral svet ekstremnega smučanja, kjer je bil Davo nesporni mojster.”

“Nekako je bilo to prav v njegovi osebnosti. 'Poklopile' so se tri pomembne stvari. Prva je, da je bil izjemen alpinist, da je obvladal gore, plezanje do vrhunskosti. Druga je bila ta, da je bil tudi vrhunski alpski smučar, ves čas na meji med A in B slovensko smučarsko reprezentanco, ter da je bil kar nekaj let serviser v svetovnem pokalu v alpskem smučanju,” je Karničarjevo vsestranskost opisal Grošelj.

“Pri njem se je smučarsko in alpinistično znanje nakopičilo v eni osebi. In to je Davo poosebljal in znal iz vsega potegniti tisto najboljše, najpomembnejše. Mislim, da take osebnosti ni nikjer v svetu, kolikor sledim tem stvarem; torej da bi imel tako široka in poglobljena znanja v vseh treh ključnih prvinah za to, da si uspešen ekstremni smučar,” je širino Karničarjevih znanj strnil sogovornik.

Skupaj z Grošljem sta dala skozi pet himalajskih odprav. “Prvič sva bila skupaj na odpravi leta 1993, ko smo prvič poskušali presmučati K2, oziroma ga je Davo skušal presmučati, pa mu je vihar odnesel smuči,” je dejal.

“Potem sva bila skupaj ob njegovem mejniku, ko smo Slovenci zaokrožili vzpone na vseh 14 osemtisočakov na tak eleganten način, ko sta Davo in njegov brat Drejc smučala z osemtisočaka Anapurna. To je bilo leta 1995,” je nadaljeval.

“Leta 1996 sem vodil odpravo, ko smo prvič poskušali presmučati Everest s severne strani, pa se je žal zaradi Davovih ozeblin zadeva končala na 8200 metrih. Četrtič sva bila skupaj na Daulagiriju, osemtisočaku v nepalski Himalaji. In potem petič, leta 2001 po njegovem uspehu na Everestu, ko smo skušali presmučati šesto najvišjo goro sveta Čo Oju,” je sklenil Grošelj.

Karničar se je smrtno ponesrečil v ponedeljek med spravilom lesa v bližini Jezerskega, kjer je bil doma. Šestindvajsetega oktobra bi bil star 57 let.

Že od rane mladosti je očetu Andreju, ki je bil 40 let oskrbnik Češke koče, pomagal pri njegovih opravilih ter se povsem zapisal gorništvu in alpinizmu.

Opravil je več kot 1500 alpinističnih in smučarsko alpinističnih tur. Med njimi velja izpostaviti solo-ponovitev Bonattijevega stebra v Druju leta 1988. Znan je bil po turnosmučarskih oziroma ekstremno smučarskih podvigih v Sloveniji (Fritsch-Lindenbach, Sinji slap) in tujini, kjer je smučal z grebena Velikega Kleka. Na smučeh se je spustil z vrha Mont Blanca ter z vzhodne stene Matterhorna, opravil je tudi alpinistično smučarski spust čez severovzhodno steno Eigerja po Lauperjevi smeri.

Leta 1995 sta z bratom Drejcem kot prva uspešno smučala z vrha Anapurne (8091 m) do baznega tabora pod severno steno, pet let pozneje pa je opravil prvo neprekinjeno smučanje z vrha Everesta do baznega tabora po smeri prvopristopnikov.

Ta uspeh ga je vodil do naslednjega cilja: smučati z vseh najvišjih vrhov sedmih celin. Ta projekt je kot prvi alpinistični smučar na svetu uspešno sklenil leta 2006.

Svoj opus je s projektom 7 Summits (7 vrhov) zaokrožil ob smučanju z najvišjih vrhov vseh celin. V zadnjih letih ga je zaposloval osemtisočak K2, s katerega se je kot prvi človek na svetu želel spustiti s smučmi. Karničar je želel podvig izpeljati poleti 2017, a so ga ustavile poškodba hrbta in neprimerne razmere na gori.

---