Tudi ulica je dala prav Čeferinu

Po ustanovitvi superlige so bili najbolj izpostavljeni nogometni privrženci. Morda so prav iz kljubovalnosti enemu od vodilnih prevratnikov Andrei Agnelliju pokazali, da se navijaške vrste ne redčijo in je njihov glas še vedno slišen. Bomo videli, kakšen bo njihov odziv, potem ko se bodo vrata stadionov na stari celini spet odprla.

Andrea Agnelli je ob ustanovitvi superlige sprožil tudi navijaško 
vprašanje.  Foto: Profimedia
Andrea Agnelli je ob ustanovitvi superlige sprožil tudi navijaško vprašanje.  Foto: Profimedia

EVROPA > Evropska nogometna zveza se je v obdobju 2020-21 morala soočiti z nenadejanimi izzivi, ki so se kar vrstili. Premagala jih je s posluhom in odzivnostjo. Pred dobrim letom se je (nogometni) svet zaradi epidemije ustavil. Uefa je ukrepala hitro in v nogometni industriji, kjer se obračajo milijarde, poskušala rešiti, kar se rešiti da.

Njen predsednik Aleksander Čeferin ni hotel za vsako ceno izpeljati evropskega prvenstva (EP) in je v prvi vrsti upošteval neposredne proizvajalce, klube in njihove nacionalne zveze, ki so se znašli v precepu. Pritiskale so jih pogodbe, tako z nogometaši, še bolj pa z medijskimi korporacijami, ki so ob odsotnosti gledalcev predstavljale praktično edini preostali vir dohodka za premostitev krize. Čeferin jim je stopil naproti in lani žrtvoval EP, kar se je pokazalo kot naložba za prihodnost, čeprav ni bilo videti tako, ko se je v ponedeljek razširila vest o ustanovitvi superlige z elitnimi klubi.

Nogomet se sooča z izrednimi razmerami, ki bodo trajale, vse dokler se ne bodo na tribune vrnili gledalci oziroma navijači.

Ko je bilo treba, je prvi mož Uefe lahko računal na podporo baze, navijaške in klubske, ob strani pa so mu stali ne nazadnje vsi vplivni dejavnikov, ne zgolj nogometni. Čeferin se je hitro povzpel v evropski nogometni hierarhiji, kjer mu je bila pred petimi leti ob prvi izvolitvi naklonjena tudi konstelacija zvezd na nogometnem nebu. Hkrati je potrdil, da je hitro učljiv. Sicer pa se voditeljske veščine pokažejo v kriznih okoliščinah, ki jih v zadnjem obdobju ni manjkalo niti v Uefi in še niso dobile epiloga. Kakšne bodo razsežnosti in posledice dogajanja v preteklem letu, bo pokazala šele prihodnost.

Nogomet še vedno ne diha s polnimi pljuči oziroma se sooča z izrednimi razmerami, ki bodo trajale, vse dokler se ne bodo na tribune vrnili gledalci oziroma navijači. Nogometni veljaki poudarjajo njihov pomen, ko jim to ustreza. In v teh dneh je Uefi njihova jasna opredelitev proti superligi prišla kot naročena za poudarjanje nogometnih korenin in vrednot v boju proti tako imenovani eliti, ki navijaštvo meri s televizijskimi vatli.

Ali je res težava aktualnega nogometnega ustroja, kot sta poudarjala prva moža Juventusa Andrea Agnelli in Reala Florentino Perez, da je v ligi prvakov premalo dvobojev prvokategornikov, ki naj bi izključno zanimali televizijske gledalce mlajše populacije. Morda pa bi veljalo upoštevati domnevo, da je nogometa na zaslonih v potrošniški družbi preprosto že preveč in je izbira prevelika. Tudi in nasploh v koronskih časih, ko so nogometni privrženci prikrajšani za stadionska doživetja v živo. In še vprašanje: kdo so navijači, tisti pred zasloni, tisti na tribunah ali tisti na ulicah?


Najbolj brano