Selektor kriv ali ne?

V pustnem času si je lahko nadeti masko in zakriti pravi obraz, brez maske pa obrazi niso nič drugačni. Tako nekako velja tudi za slovensko košarkarsko reprezentanco, ki je prvi cikel kvalifikacij za eurobasket končala bolj kislega nasmeha.

KOPER > Najbrž ni dvoma, da bo spričo tekmovalnega sistema Slovenija na prihodnjem evropskem prvenstvu branila svoj naslov iz Carigrada, saj na eurobasket napredujejo tri ekipe od štirih v skupini. Kot tudi ni dvoma, da je v vmesnem času zapravila precej težko prigaranega ugleda in da zato ni edini krivec selektor Rado Trifunović. Po nedeljski tekmi z Avstrijo v dvorani Bonifika je bil v pogovoru z novinarji vse bolj živčen, saj se zaveda, da čas ni na njegovi strani. “Pričakovali ste lahko tekmo, toda po porazu na Madžarskem smo morali res garati za zmago. Vse reprezentance zdaj igrajo košarko in to velja tudi za Avstrijo. Veste, da se v teh kvalifikacijah dogajajo čudni rezultati. Tekma ni bila posebej lepa, daleč od tega, a smo si v njej vendarle prigarali zmago. Nekateri igralci so v reprezentanco prišli po tednu, v katerem so odigrali več kot 200 minut. Prišli so in se morali v dveh treningih hitro navaditi na drug sistem. Padli so tudi energijsko,” je med drugim povedal Trifunović.

Objektivne okoliščine, ki govorijo v bran selektorju, so malo časa za priprave, spor z Ulebom, ki onemogoča vsem najboljšim prihod v reprezentanco (nekaterim je sicer to tudi krasen izgovor) in siromašnejši nabor igralcev. Prvi dve sicer veljata za vse. Če vzamemo za primerjavo tokratno sestavo ekipe in šampionsko moštvo iz Carigrada, številke pravijo, da ima selektor na voljo šest zlatih fantov. Ti so Klemen Prepelič, Jaka Blažič, Edo Murić, Žiga Dimec in Aleksej Nikolić. Kaj nam to še pove? Da so ti fantje stopili v prevelike čevlje in ne zmorejo v celoti prevzeti bremena nosilcev. Če smo na Madžarskem videli veliko improvizacije v igri, je bilo v Kopru nekoliko bolje, individualnih akcij pa je bilo še vedno preveč. In bilo bi vse bolj mirno, če ne bi bilo tiste nesrečne tretje četrtine popolne slovenske nemoči, ki je gledalce in navijače na mukah držala skoraj do konca tekme. Tedaj so vendarle bili rešitelji tisti, od katerih se tudi največ pričakuje. Med temi je bil sveži naturaliziranec Jordan Morgan (v dveh tekmah 35 točk ob 68-odstotnem metu iz igre in 16 skokov) že tretji aktualni, saj upanje, da bi junija v olimpijskih kvalifikacijah pomagal Anthony Randolph, še ni zamrlo. Seveda le, če bo prišel tudi Luka Dončić. Prav tako je v čakalnici Alen Omić. Slovenija ima bogato zgodovino naturaliziranih igralcev. Z izjemo Arriela McDonalda in Aleksandra Ćapina so bili in so vsi krilni centri ali centri. Ob omenjenih so v tej vlogi za Slovenijo igrali Jurica Golemac, Hasan Rizvić in Mirza Begić.

Najprej bo treba videti, na kakšno postavo lahko Slovenija računa za olimpijske kvalifikacije.

Selektor Trifunović ne razmišlja o umiku, ampak o juniju, ko bo tri tedne časa za pripravo na olimpijske kvalifikacije v Kaunasu. Na papirju naj bi imel na voljo vse težkokategornike, na čelu z Dončićem. Sicer pa bo najprej treba videti, na kakšno postavo lahko Slovenija računa za pot v Litvo. Šele zatem je moč pričakovati odločitev, ali bo KZS še stavila na Trifunovića ali pa bo v naslednjih mesecih prišlo do spremembe na selektorskem stolčku.

---