Samostojna država, samostojen slovenski šport

Olimpijski komite Slovenije - združenje športnih zvez (OKS - ZŠZ) jutri praznuje 30 let delovanja. Obletnica obeležuje dan, ko so v Štihovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani podpisali slovensko olimpijsko listino in s tem ob osamosvajanju države tlakovali pot tudi samostojnemu slovenskemu športu.

Iztok Čop in Luka Špik (v ozadju) sta pred 21 leti v Sydneyju osvojila prvo zlato olimpijsko kolajno za 
samostojno Slovenijo. Skoraj sočasno je to v strelski dvorani uspelo tudi Rajmondu Debevcu. V spomin na 
zgodovinski 23. september 2000 je od lani na ta dan državni praznik, tudi dan slovenskega športa. Foto: STA
Iztok Čop in Luka Špik (v ozadju) sta pred 21 leti v Sydneyju osvojila prvo zlato olimpijsko kolajno za samostojno Slovenijo. Skoraj sočasno je to v strelski dvorani uspelo tudi Rajmondu Debevcu. V spomin na zgodovinski 23. september 2000 je od lani na ta dan državni praznik, tudi dan slovenskega športa. Foto: STA

LJUBLJANA > Člani iniciativnega odbora za ustanovitev OKS pred tremi desetletji so bili s 30 medaljami na velikih tekmovanjih najuspešnejši slovenski športnik Miroslav Cerar, Janez Kocijančič, Ivo Daneu, Rajko Šugman, Janez Stele, Evgen Bergant in Milan Jerman. Od ustanovitve tega odbora do začasnega, pa nato do polnopravnega članstva 5. februarja 1992 je minilo zelo malo časa in že leta 1992 je Slovenija nastopila tako na zimskih OI v Albertvillu kot na poletnih v Barceloni.

Poleg slovenskih športnih zvez, olimpijskih panog in tistih, ki jih priznava mednarodna olimpijska družina, sta leta 1991 olimpijsko listino podpisala tudi olimpionika Leon Štukelj in Miroslav Cerar. Ta sta z razvojem športa v samostojni državi dobila tudi dostojne naslednike.

Med najbolj dejavnimi v procesu osamosvajanja slovenskega športa je bil pokojni Janez Kocijančič, ki je nato kot prvi predsednik tudi dolgo vodil OKS in je med drugim postal tudi predsednik Evropskih olimpijskih komitejev (EOC) in podpredsednik Mednarodne smučarske zveze (Fis).

Športniki s sončne strani Alp so v zadnjih 125 letih, kolikor je minilo od prvih olimpijskih iger moderne dobe, nastopali prav v vseh reprezentancah štirih držav, v katerih so živeli: Avstroogrske, stare in nove Jugoslavije, od iger leta 1992 pa tudi v dresih samostojne slovenske države. Kot del slednje so slovenski športniki osvojili skupaj 45 olimpijskih odličij. Slovenski športniki in športnice so na letošnjih 32. poletnih olimpijskih igrah Tokio 2020 poskrbeli za največjo bero osvojenih zlatih kolajn v zgodovini samostojne države. Z Japonske so se avgusta vrnili s tremi zlatimi odličji ter po enim srebrom in bronom. Zlate kolajne so osvojili kanuist Benjamin Savšek, kolesar Primož Roglič in športna plezalka Janja Garnbret, svoje drugo olimpijsko odličje osvojila judoistka Tina Trstenjak, ki je bila v kategoriji do 63 kilogramov srebrna. Tadej Pogačar si je manj kot teden dni po zmagi na dirki po Franciji nadel še bronasto medaljo v cestni vožnji.

Tudi dan slovenskega športa, ki smo v Sloveniji kot državni praznik prvič obeležili leta 2020, je povezan z olimpijskimi igrami Poslanci so ga v državnem zboru potrdili skoraj soglasno v spomin na dan, ko so za samostojno Slovenijo prvi zlati olimpijski odličji leta 2000 v Sydneyju osvojili veslaški dvojni dvojec Iztok Čop in Luka Špik ter strelec Rajmond Debevec.

OKS jutri posebnega dogodka ob tridesetletnici ne bo pripravil, nekaj dogodkov je bilo že prejšnje dni. Tudi dobrodelna prireditev z nogometno tekmo v Stožicah, namenjena zbiranju sredstev za projekt Botrstvo v športu. Ta pomaga mladim športnikom iz socialno ogroženih družin, skupaj pa so zbrali 120.000 evrov.


Najbolj brano