Prvi vrhunec za prvo medaljo?
Šport
23. 07. 2021, 06.00
, posodobljeno: 23. 07. 2021, 08.24
Prvi slovenski tekmovalni vrhunec na olimpijskih igrah bo napočil jutri (zgodaj) zjutraj po našem času. Na sporedu bo cestna dirka kolesarjev, ki so že pred Tokiom dodobra segreli navijaško ozračje. Tudi na Daljnem vzhodu se obeta tako in drugače vroč dan, morda pa bo karavana na zahtevni trasi vendarle deležna osvežitve z neba.
Jan Tratnik (desno) bo na olimpijskih igrah ščitil hrbet Primožu
Rogliču. Foto: Kolesarska zveza Slovenije
TOKIO
> Za jutri je v okolici znamenite gore Fudži, kjer bo potekal večji del trase cestne dirke, namreč napovedan dež, ki bi najbolj osrečil Tadeja Pogačarja. Zmagovalec Toura gotovo ni užival v peklenski vročini, ki je zaznamovala ogled trase v preteklih dneh. Številka ena svetovne lestvice ni mogla pošteno proslaviti osvojitve rumene majice, a za to bo še čas. Olimpijske igre na drugem koncu sveta v zahtevnih vremenskih razmerah so hud zalogaj po naporih na dirki po Franciji, čeprav se je zdelo, da je 22-letnik s konkurenco na Touru opravil s pol moči.
Videz vendarle vara. Vloga enega glavnih favoritov na selektivni, 234 kilometrov dolgi olimpijski progi, v kateri bodo kolesarji morali premagati 4865 metrov višinske razlike, na cesti ne pomaga, prej nasprotno. Dobra plat je, da bo večji del pozornosti konkurence namenjen Pogačarju, kar bi lahko bila voda na mlin drugemu slovenskemu rezultatskemu adutu slovenske reprezentance Primožu Rogliču. Osmoljenec zadnjega Toura je zacelil rane, drugo vprašanje pa je, kaj mu je prinesel prisilni tekmovalni premor, v katerem niti treningi niso bili optimalni.
5. mesto je najvišja uvrstitev slovenskih kolesarjev na olimpijskih igrah. Leta 2004 jo je v Atenah privozil aktualni selektor Andrej Hauptman.
V slogi je moč
Sicer pa lahko v osnovi favorite razdelimo v dve skupini. Prvi kriterij je moč oziroma številčnost kolektiva. Slovenija ima oboje in si lahko privošči štiri kolesarje, le enega manj od maksimalnega števila. Ekvadorec Richard Carapaz bo praktično osamljen, če se ne bodo naknadno sklepala klubska zavezništva, kar se je na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah že zgodilo. Ineos pa je najbolj številčno zastopan med 130 kolesarji s startnega seznama.
Druga skupinska delitev velja za tiste, ki so vozili in izpeljali Tour ter na ostale, ki so se dlje časa pripravljali na olimpijske igre oziroma nadaljevanje sezone. Med njimi sta bila tudi oba Jana v slovenski reprezentanci. Jan Polanc in Idrijčan Jan Tratnik, ki je imel višinske priprave v Livignu, bosta po olimpijskih igrah zavrtela pedala na Vuelti, kjer bo zaporedni zmagi iz let 2019 in 2020 predvidoma branil Roglič. V zadnjih treh mesecih je sicer dirkal le za pokušino, konkurenca pa ima precej več tekmovalne kilometrine. Če niso na Touru, so pa vrteli pedala na Giru.
Na rožnati dirki je tekmovalni utrip po daljšem premoru začutil tudi eden iz širšega kroga favoritov Remco Evenepoel. Belgijec se prilagaja japonski stvarnosti že od 10. julija. Njegov rojak Greg van Avermaet bo branil zlato iz Ria, a na Touru je precej boljši vtis pustil še eden iz močne belgijske reprezentance Wout van Aert. Ne nazadnje je Rogličev klubski kolega dobil tri raznovrstne etape in je dejansko v podobnem položaju kot Pogačar ali Carapaz, ki sta bila v ospredju tudi v zadnjem tednu Toura.
Višinske razlike
Ostali so kazali znamenja popuščanja, pri čemer je treba poudariti, da sta se olimpijskemu nastopu odpovedala najresnejši Pogačarjev izzivalec na Touru, Danec Jonas Vingegaard in aktualni svetovni prvak, Francoz Julian Alaphilippe. Oba bi imela gotovo vidni vlogi na domala gorski trasi, v kateri je 70 kilometrov navkreber, seštevek višinskih metrov pa znaša še nekoliko več, kot je najvišji vrh Evropske unije, Mont Blanc (4808 metrov). Najvišja gora na Japonskem, simbolni Fudži (3776), se nahaja kakih tisoč metrov nižje, cesta pa bo olimpijsko karavano popeljala na višino 1449 metrov.
Najvišjo točko olimpijske cestne dirke bodo kolesarji prečili slabih 100 kilometrov pred ciljem in bo praktično drugi vzpon dirke. Dolg je 14 kilometrov s šestodstotnim povprečnim naklonom. Prvi gorski cilj Douši (4,3 km, 6,1%) po 80 kilometrih dirke je formalno krajši, a dejansko se cesta začne zlagoma vzpenjati že pri 40. kilometru. Za odločilno selekcijo pa naj bi poskrbel Mikuni (6,8 km, 10,1%) dobrih 30 kilometrov pred ciljem. Na določenih odsekih se cestni naklon približa 18 odstotkom. Tu naj bi prišlo do odločilne selekcije, potem sledi spust, ki se bo končal dobrih pet kilometrov pred ciljem.
Špica, dolga poldrugi kilometer, bo ponudila še zadnjo priložnost za napad ali pa vzela še preostale moči preživelim. Zaključni štirje kilometri bodo na dirkališču avtodroma Fudži, kjer kolesarje pričakujejo po 11. uri, a gre vseeno verjeti, da bodo prvi prečkali ciljno črto občutno pred okvirnim terminom. Start bo ob 4. uri.