Po padcu članov po podobni poti mladinci in kadeti

Nekoč je bil klub. Imel je navijače, solidno ekipo, razmeroma dobre rezultate in perspektivo, po deželi pa je slovel tudi po mladinski šoli, ki je skozi leta ustvarila celo vrsto odličnih igralcev, od katerih so imeli praviloma največ koristi drugi (beri: Maribor). Mimogrede, po nekaterih podatkih doma in v tujini nastopa kar 52 nogometašev iz omenjene šole.

KOPER > Pišemo seveda o nogometaših Kopra v obdobju, ko so otroci iz MPP (mladinsko-pionirski pogon) oziroma Akademije, kot so modno preimenovali MPP, po celotni slovenski Istri ponosno paradirali s klubskimi torbami, danes pa se malček na vprašanje učiteljice o poklicu staršev v šoli zlaže, če njegov oče igra nogomet za Koper, ker ga je to sram povedati.

Strm padec se je pričel poleti leta 2015, ko so se Koprčani v kvalifikacijah za evropsko ligo dobro upirali splitskemu Hajduku in se je zdelo, da po težkih časih naposled le postajajo resen klub. Iz ne povsem jasnih razlogov se je v delovanje (takrat še) rumeno-modrih vmešal župan Boris Popovič in kmalu je šlo vse k vragu. Članska ekipa je letošnjo sezono preigrala v primorski ligi, kjer se je z v veliki meri profesionalnim kadrom “borila” proti rekreativcem, še hujšo zaušnico pa so na Bonifiki dobili z izpadom mladincev in kadetov v drugo slovensko ligo. Če se je Popovič pri polomu članske vrste še lahko izgovarjal na zlobnega Milana Mandarića, zaroto nogometne zveze itd, pa mu pri izpadu bodočih upov zmanjkuje opravičil.

Nekateri so vedeli, kaj jih čaka

Seveda drži, da so nekateri od mladincev še pravočasno ugotovili, kam pelje nekompetentno vodenje kluba in so hitro našli zatočišče v bolj urejenih okoljih, zato je bilo moštvo oslabljeno. To je zgolj posledica, vzroki pa so kot običajno pri vrhu klubske piramide. Koper je v kadetsko-mladinski konkurenci zgolj od leta 2005 osvojil dva naslova državnega prvaka ter štiri pokalne lovorike, v prvi ligi pa je brez prekinitve nastopal od leta 1982, kakor se spominja današnji trener Ankarana Vlado Badžim: “Ravno ob svetovnem prvenstvu v Španiji smo si v dvoboju s kranjskim Triglavom priborili napredovanje med prvoligaše. Med ostalimi sta takrat igrala tudi kasnejša reprezentanta Alfred Jermaniš in Samir Zulić, vodil pa nas je Jovo Vidaković. Verjetno se vsi niti ne zavedajo, kaj dolgoročno pomeni izpad mladincev. To se ob današnjih pogojih nikakor ne bi smelo zgoditi.”

Proračun (najmanj) za drugo ligo

Ker za vsakim uspešnim moškim stoji ženska, županu Borisu Popoviču pri nogometnem udejstvovanju trdno stoji ob strani tudi žena Eva, ki je - kot je bilo pogosto slišati z Bonifike - nenadoma ugotovila, da ravno tako premore sposobnosti za vodenje nogometnega kluba, rezultati pa so vidni. V FC Koper so se zahvalili večini dolgoletnih trenerjev, ki so preverjeno znali delati z mladimi, rešitve iz Španije (z velikim pompom so pripeljali Luisa Aragona Bayona) in Hrvaške pa so se pokazale kot popolna brca v temo. Poleg vsega koprski klub zadnji dve leti deluje praktično v ilegali brez stikov z mediji in navijači, posledice pa so kajpak vidne na tribunah, ki so celo ob zastonjskem vstopu zijale grozljivo prazne. Kljub nastopanju v četrtem rangu je koprski klub z mestne občine ter z njo povezanih podjetij letos prejel krepkih 362.770 evrov kamor niso vštete vadnine za 370 otrok (do 13 let mesečno 40 evrov, starejši še deset evrov več), ki po grobem izračunu prinesejo dobrih 200 tisočakov, kar naj bi seveda zadržal MPP kot ločeni subjekt od članskega moštva. Mimogrede, marsikateri drugoligaš bi bil zadovoljen s takšnimi prihodki ...

Kakšen scenarij?

“Trener vseh trenerjev” Miroslav Čiro Blažević je nekoč povedal, da najbolj sovraži uprave in kolege, ki nimajo odnosa do navijačev: "Treningi za zaprtimi vrati, 'silenzio stampa'? To je največja neumnost, vsi skupaj smo v nogometu zgolj zaradi gledalcev." Očitno v Kopru menijo drugače in čeprav ni povsem jasno, kaj želijo dokazati, zaenkrat vse kaže na privatizacijo kluba, ki bo očitno deloval kot agencija za menedžerje tipa Andy Bara ali Boško Županović, s pisarno kar na stadionu. Koga brigajo gledalci, v posmeh vsem se bodo še naprej razlegali novokomponirani hiti “Nihče nam nič ne more!”

Kaj lahko se zgodi, da bi FC Koper v naslednjih sezonah pripeljal med 50 in 100 igralcev vseh starostnih kategorij, večinoma s področja nekdanje Jugoslavije. Čisto verjetna projekcija se zdi, da če Popovič vnovič zmaga na lokalnih volitvah, se bo klub sprehodil čez tretjo ligo, v drugoligaški konkurenci pa začel pešati. Spremljalo naj bi ga med 14 in 20 rednih gledalcev, istočasno pa bi entuziasti ustanovili nov klub z vsemi simboli "starega" Kopra, ki se ob podpori gledalcev počasi prične vzpenjati iz primorske lige. Če je to le projekcija, pa je povsem na mestu ugotovitev, da naslednji koprski nogometni mladec, ki bi debitiral v nacionalnem članskem drese, ni še niti rojen.

---