Novi obrazi, nova pravila in tudi novi koronavirus

Odkar je januarja 2013 izvršni odbor Uefe prižgal zeleno luč, da bo evropsko prvenstvo 2020 razpršeno po stari celini, se je nogometna žoga zavrtela v povsem nepričakovano smer. Najpomembnejša postranska stvar na svetu je sicer ohranila nesporni športni primat, korenito pa so se spremenile nogometne in družbene okoliščine.

Predsednik evropske nogometne zveze Aleksander Čeferin (levo) 
in njegov predhodnik Michel Platini.  Foto: STA
Predsednik evropske nogometne zveze Aleksander Čeferin (levo) in njegov predhodnik Michel Platini.  Foto: STA

LONDON > Nogomet v očeh zapriseženih navijačev še vedno velja - kot je pred dobrimi tremi desetletji posrečeno izjavil nekdanji napadalec angleške reprezentance Gary Lineker - za preprosto igro, v kateri se 22 mož 90 minut podi za žogo, na koncu pa vedno zmagajo Nemci. V dobrih osmih letih se ni veliko spremenilo. Bistvo nogometne igre ostaja, “elf” sicer ne zmaguje vedno, a še vedno kar pogosto. Če ne z reprezentanco, ki je leta 2014 v Braziliji kronala sijajno obdobje z naslovom svetovnega prvaka, pa na klubski sceni.

Bayern sicer ni ubranil evropskega naslova, zato pa se je zmage v ligi prvakov veselil Chelsea z močnim nemškim pridihom. Edini strelec v finalu Kai Havertz, za vrata tekmeca vselej nevarni Timo Werner in obrambni steber Antonio Rüdiger bi tudi na evropskem prvenstvu (EP) utegnili prinesti dobrodošlo osvežitev v moštvu Joachima Löwa, ki se po nadvse uspešnem poldrugem desetletju umika z nemške klopi. Po EP ga bo nasledil Hansi Flick, ki je lani na evropski prestol popeljal Bavarce. Sicer pa so nemški trenerji spet v modi. Jürgen Klopp je osrečil Liverpool, s katerim je leta 2019 osvojil ligo prvakov, nazadnje pa je evropska slava s Chelseajem pripadla Thomasu Tuchlu.

Nagradni sklad ostaja rekorden

Uefa je zmanjšala premije za evropsko prvenstvo, a nagradni sklad 331 milijonov evrov ostaja rekorden. Višje so namreč startnine oziroma premije za udeležbo na EP. Reprezentance bodo samo za nastop na EP prejele po 9,25 milijona evrov, novi evropski prvak pa bi si lahko priigral dobrih 28 milijonov evrov.

Nemška popotnica

Polom članske reprezentance leta 2018 na svetovnem prvenstvu v Rusiji, kjer se je morala posloviti že po skupinskem delu, bi - po labodjem spevu šampionske generacije - lahko uvrstili v rubriko enkratnih spodrsljajev. Da nemška nogometna krivulja ne bo šla navzdol, lahko sklepamo tudi po razpletu nedavnega EP do 21 let. Zmagali so seveda Nemci pod taktirko Stefana Kuntza. Nekoč sijajni napadalec Kaiserlsauterna sicer ni imel omembe vredne trenerske kariere, zato pa je v različnih funkcijah ostal povezan z nogometom, preden so mu leta 2016 zaupali krmilo mlade reprezentance.

Nemški nogometni sistem je po kriznem obdobju na prelomu tisočletja doživel korenito preobrazbo, zlasti na področju nogometnih akademij in selekcioniranja v mlajših kategorijah. Rezultati so bili kmalu vidni, nazadnje v nedeljo v Ljubljani, ki je gostila zadnje dejanje EP do 21 let. Če bi pred osmimi leti kdo omenil, da bo slovenska prestolnica prizorišče finala mladih reprezentanc, bi se le nasmejali. Pa ne samo to. Med slovenskimi gostitelji so bili Maribor, Celje in Koper. Škoda, ker je skupinski del minil brez gledalcev, a to je že druga zgodba, ki je lani globoko zarezala, ne le v športno, pač pa kar v družbeno tkivo.

12

uvrstitev na evropsko prvenstvo beleži Nemčija

11

prvenstev ima za sabo Rusija oziroma Sovjetska zveza

10

nastopov na Euru beleži Španija

Nogometu pa se ni zgodila le epidemija. Kdo bi si mislil, da bo prvi mož evropskega nogometa medtem postal Slovenec. Na začetku leta 2013, ko so pri Uefi sprejeli sklep, da bo EP 2020 razpršeno po stari celini, gotovo nihče. Michel Platini je bil takrat trdno v sedlu in se je zdel nedotakljiv. Francoz je imel za sabo sijajno igralsko kariero, zelo dobro pa je znašel tudi na funkcionarskem parketu. Zdelo se je, da lahko gre njegova pot le navzgor.

Platinijev vzpon in sestop

Francoz je bil na čelu Uefe vse od leta 2007, pri čemer je sprejel kar nekaj pomembnih odločitev. Precej je bilo povezanih z reprezentančnim nogometom oziroma EP, ki ga je prvič popeljal na vzhod stare celine. Leta 2012 sta ga gostili Poljska in Ukrajina, štiri leta kasneje je prišla na vrsto Platinijeva domovina Francija, ki je leta 1960 organizirala tudi prvi zaključni turnir EP, na katerem so sodelovale štiri reprezentance. Leta 2016 jih je bilo po zadnji širitvi že 24.

3

naslove evropskih prvakov imata Nemčija in Španija

2

naslova si je doslej priigrala Španija

V počastitev 60. letnice prvega evropskega prvenstva pa je Platini sprejel še eno pomembno odločitev. Euro 2020 je bil predviden v 13 različnih državah. Krajšo je v kandidaturi potegnila Turčija, ki se je z Carigradom v zadnjih dveh letih zaradi epidemioloških razlogov morala obrisati pod nos za načrtovana finala lige prvakov in je tako tudi nogometno pristala na evropskem obrobju.

“V času gospodarske krize prinaša razpršenost zaključnega turnirja nižje stroške. Če bi EP gostila le ena država, bi to pomenilo velik infrastrukturni zalogaj za gostiteljico. EP 2020 bo navijaški praznik,” je prednosti in pričakovanja skupne kandidature pred slabim desetletjem razgrnil Platini, ki se je že takrat poigraval z mislijo, da bo v (bližnji) prihodnosti kandidiral za mesto predsednika svetovne nogometne zveze, kjer naj bi nasledil Seppa Blatterja.

Dobri dve leti kasneje se je kolo nogometne zgodovine zasukalo v drugo smer. Zaradi korupcije sta morala odstopiti prva moža Uefe in Fife. Nogometni vihar je odnesel tako Blatterja kot Platinija. Napočil je čas za nove obraze, med katere se je nenadejano uvrstil Aleksander Čeferin. Na kongresu v Atenah je septembra 2016 postal sedmi predsednik Uefe, ki jo sestavlja 55 nacionalnih nogometnih zvez. Uefa vodi klubska in reprezentančna tekmovanja, vključno z EP in jih tudi trži. Oba zadnja zaključna turnirja je Čeferin nasledil od svojega predhodnika, tudi EP 2020, ki pa se je iz predvidenega nogometnega praznika sprevrglo v organizacijski podvig, potem ko so ga prvič v zgodovini morali s pripadajočimi stroški celo preložiti za leto dni.

Čeferinova pravila

Že tako zahtevna logistika med razpršenimi prizorišči od Rima, ki bo v petek gostil otvoritveno tekmo EP, do azerbajdžanskega Bakuja, je z epidemijo dobila nove razsežnosti, v katerih igrajo glavno besedo zaščitni protokoli. Nekaj mest se je organizaciji odpovedalo, vskočila so druga. Na koncu jih je ostalo enajst. Prilagoditi so se morale tudi reprezentance, zlasti pri izbiri baznih taborov. Hrvati se za tekme skupinskega dela v Glasgowu in Londonu, ki bo 11. julija gostil tudi finale, pripravljajo denimo kar v Rovinju. Otežena bo tudi pot navijačem, pa ne zaradi Brexita. Za obiske prizorišč veljajo različno stroge omejitve tako pri zaščitnih ukrepih kot pri številu gledalcev na stadionih. Zaključni dvoboji panevropskega prvenstva bodo na Wembleyju, kar je po izstopu Velike Britanije iz Evropske unije tudi svojevrsten paradoks.

Seveda se kljub cepilnemu programu porajajo različna vprašanja o tekmovalni izvedbi in izpeljavi mesec dolgega turnirja, ki bo, kot kaže prvi in zadnji v takšnem formatu, vsaj kar zadeva razpršeno organizacijo. Čez tri leta se bodo z Nemčijo kot edino gostiteljico vrnili k preverjeni formuli ene države. Letošnje EP pa bo prvo, v katerem bodo koristili sodniško video asistenco, potem ko so VAR vpeljali že za potrebe SP 2018 in se je medtem ob različnih odzivih že uveljavil na odmevni klubski sceni.

Po tehnološki revoluciji in virusnem udaru pa bi lahko bil evropski nogomet to pomlad deležen še tekmovalnega prevrata. Superliga s klubskimi izbranci se je sicer izkazala za superpolom, a zamisel, ki so jo po tihem ali na glas v elitnih nogometnih krogih omenjali že lep čas, ni zamrla. Pobudniki pa bodo morali vendarle počakati na boljše čase in nemara tudi na novega predsednika krovne organizacije. Koronske okoliščine vsekakor niso bile primerne. Je pa Čeferinu kratek, a napet spopad prišel prav za utrditev svojega položaja. Pred bližnjim Eurom je torej predsednik Uefe še močnejši.

Kakšna pa so razmerja na zelenici? Naslov brani Portugalska, za prvega favorita pa velja aktualna svetovna prvakinja Francija. Slovenija bo tudi tokrat v vlogi opazovalke. Tolaži se s spomini na edini nastop na EP leta 2000.


Komentar novinarja

Aleš Sorta

Poletni utrip v kolesarstvu

Pred začetkom 16. evropskega prvenstva (EP) v nogometu na stari celini ni čutiti navijaške vročice, ki običajno spremlja velika tekmovanja. Novi koronavirus je prispeval svoje h komornemu ozračju, nenazadnje se je prvič zgodilo, da so zaključni turnir morali preložiti za leto dni. Da bo EP v enajstih različnih državah je ob zaščitnih protokolih še otežilo navijaške premike in druženje. Tudi stadionska prizorišča bodo odprla vrata le za omejeno število obiskovalcev. Panevropsko prvenstvo,...

Preberi več

Najbolj brano