Namesto superlige superzasuk

Namesto superlige se je zgodil superzasuk. Po le nekaj urah se je načrt ducata elitnih nogometnih klubov, ki so si omislil novo evropsko tekmovanje zaprtega tipa, začel podirati kot hišica iz kart. V noči na sredo je vzvratni korak naredila šesterica angleških ekip, včeraj so postopoma spreminjali mnenje tudi drugi prevratniki.

 Aleksander Čeferin (levo) bo iz bitke z uporniki prišel še močnejši, 
nogometni status Andree Agnellija pa je vse bolj majav. Foto: Profimedia
Aleksander Čeferin (levo) bo iz bitke z uporniki prišel še močnejši, nogometni status Andree Agnellija pa je vse bolj majav. Foto: Profimedia

EVROPA > Tresla se je gora, rodila se ni niti miš. Tako bi lahko povzeli dogajanje, ki je od nedelje dvigalo pritisk nogometnega in političnega sveta. Rezultat? Superliga bo še nekaj časa živela le v mokrih sanjah lastnikov odpadniških klubov, ki so sčasoma izgubili stik z domačo bazo navijačev. S statusom globalnih blagovnih znamk, ki kotirajo na borzah, vse merijo v dobičkih in izgubah.

“Nogomet ni več igra. Smo 25-milijardna industrija, ki potrebuje stabilnost,” je še v včerajšnjih tiskanih izdajah italijanskih medijev razglabljal prvi mož Juventusa Andrea Agnelli, prepričan, da bo šel projekt superliga naprej. Ob spoznanju, da so temelji novega tekmovanja po izstopu angleške šesterice vse bolj majavi, pa je že v dopoldanskih urah obrnil ploščo. “Če sem pošten, ne verjamem, da lahko superliga v novih okoliščinah zaživi. Še naprej sicer zagovarjam nogometno pot, ki smo jo ubrali, a tekmovanje z le šestimi ekipami v praksi ni vzdržno,” je povedal Agnelli.

Včeraj je Agnelli dejansko priznal poraz, vprašanje pa je, kakšne bodo njegove razsežnosti.

Kisla smetana

Juventus je bil v navezi z madridskim Realom gonilna sila nove superlige. Točka preloma, ki je za staro damo pomenila tudi izstop iz italijanske sfere, je bila več sto milijonov vredna naložba v Cristiana Ronalda. Posel, ki ga je sklenil z Realom, tudi v luči dogodkov, povezanih s superligo, ni presenetljiv. Juventus naj bi s Portugalčevim prestopom naredil odločilni korak proti evropski nogometni smetani, rezultatsko, a tudi tržno.

Včeraj je Agnelli dejansko priznal poraz, vprašanje pa je, kakšne bodo njegove razsežnosti. Finančne so se včeraj izrisale v občutnem padcu vrednosti delnic kluba, ki ima največ privržencev na Apeninskem polotoku. Navijaški glas sicer v Italiji ni tako odmeval kot na Otoku, kjer so prav privrženci Chelseaja sprožili domino efekt. Protesti so bili seveda le povod za izstop. Množice vendarle (še) nimajo takšnega vpliva kot politična elita. Odločilna je bila bržkone grožnja, ki je prišla prav z vrha britanske vlade.

(Ne)moč kapitala

Zatresel se je položaj tujega kapitala, ki obvladuje šesterico ustanoviteljev superlige, in na sploh dobršen del klubov v angleški Premier League. Nacionalni pritiski v Angliji, Italiji in Španiji so šli z roko v roki z odločnim stališčem evropske nogometne zveze. Med vrsticami nastopa prvega moža Uefe Aleksandra Čeferina na torkovem kongresu v Montreuxu pa je bilo vendarle moč razbrati taktiko palice in korenčka, s katero so bili upornike spet pripravljeni sprejeti pod enotno streho.

Oba kluba iz Manchestra, City in United, ter londonska predstavnika, Chelsea in Arsenal, namreč prihodnji teden čakajo prve polfinalne tekme v evropskih pokalih. Napovedana vrnitev pod dežnik Uefe je ovrgla domnevo izločitve angleške četverice brez boja, o kateri se je ugibalo kot možen ukrep krovne nogometne organizacije. Zdaj vsi čakajo le še na potezo Reala oziroma njegovega predsednika in na papirju prvega moža nesojene superlige Florentina Pereza.

Kraljevi klub je uvrščen med četverico polfinalistov lige prvakov in ima status najbolj trofejnega v evropskih okvirih. Manj spodbudne so (rdeče) številke v bilancah, ki so dale odločilen pospešek zamisli o novem tekmovanju. Bo Perez dočakal prenovo Santiaga Bernabeu?


Najbolj brano