Mejo je podiral šport

Stiki med košarkarskimi delavci v zamejstvu in v matični domovini so bili od nekdaj zelo plodni. Segajo že krepko v čas pred osamosvojitvijo Slovenije, ko je bila Jugoslavija evropska in svetovna košarkarska velesila.

TRST > Več slavnih trenerjev je s predavanji in nasveti pripomoglo k razvoju košarke med Slovenci v Italiji. Naj omenimo le nekatere: Borisa Kristančiča, Ranka Žeravico, Mirka Novosela in Bogdana Tanjevića. Velik je bil tudi prispevek slovenskih trenerjev Petra Brumna, Janeza Drvariča, Jožeta Splichala, Andreja Žagarja, Iztoka Čehovina, Igorja Medna in drugih. In tudi danes z zamejskimi društvi sodeluje več trenerjev iz Slovenije (Boban Popović, Dražen Grbac, Jan Zavrtanik …).

Sodelovanja med košarkarskimi delavci nekdanje Jugoslavije in Slovenije torej ni manjkalo, tako da bi lahko pisali že o “medkošarkarskem prostoru”. Da je tako pričajo nekateri dogodki, ki so močno zaznamovali zgodovino zamejske košarke. Predvsem to velja za gostovanja jugoslovanskih reprezentanc. V tedanjih selekcijah plavih je igralo tudi nekaj slovenskih košarkarjev.

Eden najodmevnejših športnih dogodkov (ne samo košarkarskih) v zamejstvu je bilo gostovanje jugoslovanske reprezentance na Padričah. 6. avgusta 1970 je igrala prijateljsko ekshibicijsko tekmo proti ekipi Bora. Ob odprtem igrišču se je zbralo skoraj 3000 gledalcev.

Eden najodmevnejših športnih dogodkov (ne samo košarkarskih) je bilo gostovanje jugoslovanske reprezentance na Padričah. 6. avgusta 1970 je igrala prijateljsko ekshibicijsko tekmo proti ekipi Bora. Jugoslovanska reprezentanca, ki jo je vodil Ranko Žeravica s pomočnikom Mirkom Novoselom, je odigrala v Italiji nekaj pripravljalnih tekem pred univerziado v Turinu. Vodstvo reprezentance pa se je odzvalo vabilu naših košarkarskih delavcev in je igralo tekmo na betonskem igrišču na Padričah, čeprav je obstajala precejšnja nevarnost poškodb.

V jugoslovanski selekciji je nastopalo kar nekaj košarkarjev, ki so le dobre tri mesece prej v Ljubljani osvojili naslov svetovnih prvakov, in sicer Čermak, Simonović, Jelovac, Kapičić, Plečaš in Žorga. Zanimanje med zamejskimi ljubitelji športa je bilo izjemno, tako da se je ob odprtem igrišču na Padričah zbralo skoraj 3000 gledalcev. Vse vstopnice so bile v hipu razprodane. Gledalcev ob robu igrišča je bilo toliko, da jih večina v tretji in četrti vrsti tekme sploh ni moglo spremljati. Več spretnih mulcev je sledilo srečanju kar s struktur obeh košev. Skratka, nepopisno.

V petek posebna priloga

V športnih uredništvih Primorskega dnevnika in Primorskih novic za petkovo predpraznično izdajo pripravljamo tudi posebno prilogo pred odmevno sobotno tekmo med košarkarskima reprezentancama Italije in Slovenije v Trstu.

Seveda je bila kakovostna razlika med ekipama ogromna. Zato sta vodstvi obeh ekipi sklenili, da bosta Borove vrste okrepila Slovenca Aljoša Žorga, zlat s svetovnega prvenstva, in Peter Marter, član ljubljanske Olimpije. Zmagala je seveda jugoslovanska reprezentanca (122:53), ki je nastopila v naslednji postavi: Karati 19 točk, Simonović 24, Jelovac 13, Knežević 11, Ivković 14, Kotarac 9, Bocevski 19, Čermak 10, Vučinić.

To pa ni bilo edino gostovanje jugoslovanskih svetovnih prvakov. Jugoslovanska reprezentanca nas je drugič obiskala od 7. do 9. avgusta 1973 v okviru tedna tržaške košarke. Na nogometnem stadionu Grezar v Trstu so postavili velik parket za turnir, ki so ga osvojili “plavi”, za katere so med drugimi igrali tudi pravi košarkarski mojstri: Tvrdić, Čosić, Šolman, Plečaš, Simonović, Jelovac in drugi. Na tednu košarke je na turnirju minibasketa nastopila tudi reprezentanca ZSŠDI, ki je prav tako osvojila prvo mesto. Obe zmagovalni ekipi sta se po tej zelo uspeli in dobro obiskani prireditvi tudi postavili pred objektiv za skupinsko fotografijo.

To pa še ni vse ... Plavi, ki so se v Lipici pripravljali na olimpijske igre v Moskvi, so 12. junija 1980 igrali v dolinski telovadnici ekshibicijsko tekmo med sabo. Za to srečanje je bil obisk gledalcev bolj skromen kot na Padričah. Predvsem zato, ker se je vodstvo jugoslovanske reprezentance v zadnjem trenutku odločilo za gostovanje in niti ni bilo možnosti za oglaševanje dogodka. Sicer pa sta ekipi plavih in modrih poskrbeli za vrhunski košarkarski spektakel, saj so se pomerili med seboj nekateri tedanji najboljši košarkarji na svetu.

Zmagali so plavi, ki jih je vodil Ranko Žeravica, s 119:108 (70:60). Igrali so v naslednji postavi: Nikolić 6 točk, Hadžić 4, Žižić 3, Slavnić 8, Knego 4, Krstulović 27, Dalipagić 31, Delibašič 36. Postava modrih, ki jih je vodil Pino Djerdja, je bila naslednja: Petrović 14, Kičanović 20, Jerkov 34, Karadžić, Radovanović 27, Djurić 4, Pešić 2, Nakić 7. Res sami vrhunski košarkarji, zato ni čudilo, da so nato v Moskvi postali olimpijski prvaki, ob tem, da so Američani igre bojkotirali.

Če so bili stiki na Tržaškem zelo pristni, so bili na Goriškem celo bratski. Kot ve nazorno povedati športno-kulturni delavec Igor Komel, je jugoslovanska košarkarska reprezentanca kar nekajkrat gostovala v Gorici in je celo domovala v goriškem dijaškem domu.

Od 10. do 17. julija 1971 je v Gorici potekalo evropsko košarkarsko kadetsko prvenstvo. S tistega EP Komela vežejo nepozabni spomini. Poleg Francozov so bili v dijaškem domu nameščeni tudi jugoslovanski košarkarji, s katerimi je navezal tesne prijateljske stike. Plavi, ki jih je vodil Mirko Novosel, so uvrščali nekatere vrhunske košarkarje, ki so nato pisali zgodovino evropske in svetovne košarke, kot so Kičanović, Delibašić, Žižić … V reprezentaci sta bila tudi Slovenca, Ante Zalokar (Olimpija Ljubljana) in celo Radomil Lukovac iz Ajdovščine. Plavi, ki so v kvalifikacijski skupini izgubili proti Italiji, so se v velikem finalu gostiteljem oddolžili za poraz, jih zanesljivo premagali (74:60) ter tako postali evropski kadetski prvaki. Za najboljšega igralca prvenstva so izbrali Mirzo Delibašića.

Po vsem lahko povzamemo misel v Primorskem dnevniku izpred slabega leta dni, da je košarka podirala mejo. In to v velikem pričakovanju leta 2025, ko se bosta Gorica in Nova Gorica združili v evropsko prestolnico kulture. Da pa le ne bi bili preveč košarkarsko obremenjeni, moramo v isti sapi poudariti, da so tako na Goriškem kot na Tržaškem trenerji, vaditelji in sploh športni delavci iz Slovenije veliko prispevali k razvoju športa med Slovenci v Italiji. Zato lahko mirno zapišemo, da je mejo podiral šport.

---