Kekovi temelji za rast

Visoka zmaga proti sicer bledi Latviji je prinesla vidno olajšanje v slovensko nogometno reprezentanco. Igralci so se na dopust odpravljali dobre volje, ki je niti zamuda pri poletu v domovino ni pokvarila.

Matjaž Kek Foto: Anze Malovrh/STA
Matjaž Kek Foto: Anze Malovrh/STA

RIGA > Ko se je Adriina jeklena ptica že krepko po drugi jutranji uri vendarle odlepila s tal letališča v Rigi, je bilo kljub utrujenosti vzdušje v letalu odlično. Na obrazih nogometašev je bilo videti končno olajšanje in potrditev, da so dosegli želeno. Reprezentantom je na zelenici stadiona Daugava uspelo pokazati povsem drug obraz kot na petkovi tekmi v Celovcu. “Dovolj smo bili samokritični po porazu z Avstrijo, a tudi dovolj motivirani, da smo se popravili,” je dejal selektor Matjaž Kek.

Latvija ni imela niti najmanjše možnosti, zaprla se je v obrambni oklep, ki pa ga je slovenska vrsta s silovitim pritiskom začela razbijati od prve minute. Balti so v razmaku nekaj minut povsem kapitulirali in utrpeli visok poraz, ki je verjetno bolj kot nogometaše bolel njihovega selektorja Slavišo Stojanovića. Stojanović si je dal duška pred novinarji z zelo dolgo konferenco za medije, kjer je brez dlake na jeziku napadel svoje igralce, ki da jih zanima životarjenje v coni udobja. “Po takem porazu v moji domovini nogometaši ne bi mogli stopiti na ulico, tu pa se ne bo zgodilo nič. To je bila šola nogometa. Videli smo dve različni kvaliteti. Nekateri naši igralci so v klubih rezerve že v latvijski ligi. Sloveniji želim vse dobro.” Enako je svojemu kolegu in nekdanjemu slovenskemu selektorju zaželel tudi Matjaž Kek, ki je povedal, da sta mu zadnji tekmi odgovorili na veliko vprašanj, kar pomeni, da mu je jasna karakterna, voljna in kakovostna slika posameznih reprezentantov. “Po taki zmagi moram najprej čestitati tistim, ki so jo priigrali in se odgovorno postavili na igrišču. V prvem polčasu smo videli Slovenijo, ki obeta. Fantje so dobro reagirali po petkovem porazu v Celovcu. Na gostovanju se vendarle ne doseže vsak dan pet golov,” je povedal. Pravi trenutek je stopil v prvi plan Domens Črnigojs, kot bi Škofjotu rekli Latvijci, za nenavadno proslavo svojega zadetka pa je poskrbel Miha Zajc s kletvico na ustnicah in pogledom proti klopi. TV kameram pač nič ne uide ... A pred sedmo silo je znova stopil s klasičnim nasmeškom. “Ma ne, proti nikomur ni bilo usmerjeno, šlo je samo za reakcijo po vseh zgrešenih priložnostih,” je pojasnil. Vprašanje pa je že pričakoval, saj ga je v slačilnici o tem spraševal že selektor Kek, ki je isto vprašanje dobil na konferenci za medije. “Če je Zajc kaj jezen, naj bo, morda zaradi drugačne vloge na igrišču, važno je, da se to na igrišču tudi pozna,” je Kekova filozofija. Selektor je dobil, kar je hotel, iz nogometašev je izvabil reakcijo in septembrski tekmi lahko pričakuje brez dodatnega pritiska. Po zaušnici v Avstriji se ni lotil kadrovske revolucije, opravil je nujne menjave, najbrž pa tudi kak razgovor. Temelji za organsko rast ekipe so očitno postavljeni. 

Ocene Slovencem

Oblak -, Jokić 6,5 Mevlja 6,5, Al. Struna 6,5, Stojanović 6,5, Popovič 6,5 (od 77. Zahović-), Kurtić 6,5, Zajc 6,5 (od 64. Bijol 6), Iličić 8, Črnigoj 8,5 (od 83. Majer-), Berić 6,5.

Navijaška kultura

Vzdušje na stadionu je bilo za nogometne razmere zelo nenavadno. Domači navijači so se s kričanjem, kot da bi šlo za akcijo za zadetek, oglašali vsakič, ko se je domača vrsta uspela prebiti na slovensko polovico igrišča. Tudi nagovarjanje navijačev je bilo tako kot na hokejskih tekmah. Najbolj glasni so bili najmlajši navijači, ki so ob vsaki obrambi Jana Oblaka navdušeno kričali, po tekmi pa na vsak način želeli dobiti rokavice ali dres slovenskega nogometnega zvezdnika. Ta jih je tudi uslišal, tako kot Josip Iličić, ki jim je ob izhodu z igrišča vrgel svoj dres.


Najbolj brano