Župan Rojc z žalitvami nad novinarke

“Župana pozivamo, da se obnaša svoji funkciji primerno ter z novinarji komunicira spoštljivo in dostojno,” so se v Društvu novinarjev Slovenije odzvali na izjave ilirskobistriškega župana Emila Rojca, ki je novinarke zmerjal s “kurami nesnicami”. Njegovo ravnanje so kot nesprejemljivo označili tudi v stranki SD, katere član je. Dr. Sandra Bašič Hrvatin pa meni, da takšno ravnanje javnih funkcionarjev kaže tudi njihov odnos do demokracije.

ILIRSKA BISTRICA, LJUBLJANA > Ilirskobistriški župan Emil Rojc je na novinarska vprašanja novinarke naše medijske hiše v zvezi z načrtovano gradnjo avtoceste med Postojno in Jelšanami v uradnem odgovoru med drugim pojasnil, da si občina za gradnjo avtoceste prizadeva na različne načine, vendar so pri tem med večjimi ovirami časopisni članki, “katerih avtorice so gospe novinarke s tako imenovanim 'kurjim sindromom'. Njegovi učinki pa se, tako Rojc, kažejo v člankih “na nivoju 'kure nesnice'”.

Odnos župana do dela lokalnih novinarjev in dopisnikov s tega območja, “ki so v zadnjem obdobju priča vse bolj žaljivemu, šovinističnemu in nedostojnemu odnosu župana Emila Rojca,” z zaskrbljenostjo spremljajo v Društvu novinarjev Slovenije.

dr. Sandra Bašić Hrvatin

medijska strokovnjakinja

“Javni funkcionarji, ki na medije gledajo kot na sovražnike ali pa na njihova vprašanja odgovarjajo, kot da gre za nepotrebno vtikanje javnosti v njihovo delo, jasno kažejo svoj zaničevalni odnos do demokracije.”

Novinarje osebno in profesionalno diskreditira

Opozarjajo, da župan na novinarska vprašanja, ki so relevantna za javnost, ne odgovarja, kadar pa odgovori, novinarje profesionalno in osebno diskreditira. “Njegov neprimeren način komunikacije z novinarji je v lokalnem okolju že poznan, vendar pa se v zadnjem času stopnjuje,” pravijo v društvu, kjer župana zato pozivajo, da se obnaša svoji funkciji primerno ter z novinarji komunicira spoštljivo in dostojno, saj je kot župan, ki opravlja javno funkcijo in razpolaga z javnim denarjem, dolžan svoje delovanje in odločitve pojasnjevati medijem in javnosti. Novinarji se namreč nanj obračajo, ker opravljajo svoje delo.

Če župan ni zadovoljen z delom novinarjev, lahko svoje nestrinjanje izraža na številne legitimne načine, prav gotovo pa ne z žalitvami, so jasni. “Ostro obsojamo vse verbalne napade na novinarje, še toliko bolj pa napade nosilcev javnih funkcij.” Na žalost to na lokalnem nivoju ni osamljen primer, opažajo v društvu. Novinarji opozarjajo, da je neprimerna tudi pomanjkljiva komunikacija, saj so številne občinske uprave slabo odzivne. “Opozarjamo, da so občine zavezane informiranju javnosti ter s tem k odzivnosti in podajanju vseh pomembnih informacij za javnost oziroma občane.”

V SD za kulturo dialoga

Na županove izjave so se odzvali tudi v stranki SD. “Socialni demokrati razumemo svobodno, neodvisno in strokovno novinarsko delo kot enega izmed temeljnih elementov demokratične družbe. Transparentnost in javnost političnega delovanja je za SD osnovni standard, ki bi ga morali spoštovati in pri svojem delu upoštevati vsi, ki delujemo v javnem prostoru,” so poudarili. In opozorili, da je tudi predsednica stranke Tanja Fajon večkrat poudarila, da v slovenski družbi potrebujemo sodelovanje, odkritost in spoštovanje. Zato SD od vseh svojih članic in članov pričakuje, da bodo spoštovali, upoštevali in promovirali najvišje standarde kulture dialoga in vključenosti javnosti v odločevalske procese. “Vsakršne osebne diskreditacije novinarjev ali novinark s strani župana so zato nesprejemljive, župan pa bi moral komunicirati spoštljivo, tudi, če se s stališčem novinarja ali novinarke ne strinja.”

“Novinarjevo delo je, da sprašuje v javnem interesu”

“Nesprejemljivo je, da kdorkoli v javni komunikaciji uporablja takšen način izražanja,” se strinja tudi medijska strokovnjakinja dr. Sandra Bašić Hrvatin. Po njenem je to stvar dostojnosti in spoštljivosti do drugega. Kot opozarja, bi se nosilci javnih funkcij morali zavedati - pa se očitno ne - da je njihova dolžnost delati transparentno in spoštljivo do vseh v imenu katerih opravljajo funkcijo in temu primerno tudi nastopati v javnosti. “Javni funkcionarji, ki na medije gledajo kot na sovražnike ali pa na njihova vprašanja odgovarjajo, kot da gre za nepotrebno vtikanje javnosti v njihovo delo, jasno kažejo svoj zaničevalni odnos do demokracije. Pravico do spraševanja, po mnenju župana, imajo očitno samo tisti, ki se z njim strinjajo. Za to ne potrebuješ novinarjev, ampak propagandiste. Novinarjevo delo je, da sprašuje v javnem interesu,” je jasna dr. Bašić Hrvatinova.

Ko se takšen način komunikacije normalizira, ko žaljivost postane sprejemljiva, ko se o javnih zadevah, od katerih je odvisno življenje občanov, govori posmehljivo in zaničevalno, se je, kot še opozarja, treba vprašati: ali je politika res zasebna zadeva ene osebe ali pa je to stvar vseh nas?

---