Zbranih naj bi bilo 47 poslanskih podpisov za predlog Zorčičeve razrešitve

Tudi v tretjem poskusu se poslanskim skupinam ni uspelo dogovoriti o novi razdelitvi mest v delovnih telesih po tistem, ko so trije poslanci SMC in poslanec Desusa odšli med nepovezane poslance. LMŠ bo zato od jutri naprej obstruirala delo državnega zbora. SAB, Levica SD in nepovezani poslanci se za to niso odločili, saj mislijo, da bi s tem koristili Janševi vladi. Po poročanju STA pa naj bi koalicija z DeSUS, SNS in poslancema narodnih manjšin zbrala 47 poslanskih podpisov za ponoven poskus razrešitve predsednika DZ Igorja Zorčiča.

Igor Zorčič Foto: Bor Slana
Igor Zorčič Foto: Bor Slana

LJUBLJANA > Obstrukcija LMŠ bo pomenila, da njihovih poslancev od jutri ne bo na sejah odborov in na plenarnih sejah. Kot je zapisal Marjan Šarec “se vidimo samo še na seji o ustavni obtožbi predsednika vlade in povsod, kjer ima opozicija svoja orodja.”

Na to, da ima pravico odločati le 86 in ne vseh 90 poslancev, ne morejo pristati, je pojasnil vodja poslancev LMŠ Brane Golubović po današnji seji kolegija DZ. Na kolegiju so opozicijske SD, Levica, LMŠ , SAB in nepovezani poslanci (NeP) vnovič poskušali spremeniti razmerje sil v parlamentarnih odborih in komisijah, tako da bi bili člani tudi NeP. Tudi tokrat jim ni uspelo.

Po poročanju STA naj bi koalicija z DeSUS, SNS in poslancema narodnih manjšin zbrala 47 poslanskih podpisov za ponoven poskus razrešitve predsednika DZ Igorja Zorčiča. Že jutri naj bi Igorju Zorčiču (NeP) ponudili častni umik, sicer naj bi ga čakala razrešitev. Zorčiča so poskusili odstaviti že konec marca, a koalicija ni uspela zbrati dovolj glasov. Kandidat za novega predsednika naj bi bil vodja poslancev NSi Jožef Horvat.

Stara razmerja zaradi pomembnih zakonov?

Sredi aprila je koalicija ob podpori SNS, Desus in manjšinskega poslanca zavrnila možnost, da bi bili poslanci NeP člani delovnih teles DZ. Nekaj dni pozneje, ko so LMŠ, Levica, SD, SAB in NeP predlagali svoj predlog razdelitve mest, so bili v koaliciji, SNS in Desusu vzdržani, manjšinski poslanec pa odsoten, tako da ni bilo potrebne večine. Enako je bilo danes.

Sprva je bil na mizi predlog, po katerem bi NeP zasedla 12 mest, ki jih ima zdaj v delovnih telesih SMC. Vodja poslancev Desusa Franc Jurša je danes ponudil tri mesta kot “doto” bivšemu Desusovemu poslancu Juriju Lepu, a poudaril, da morata o ostalih mestih priti skupaj NeP in SMC. Vodja poslancev SMC Gregor Perič je predlagal dodatni čas za oblikovanje predloga in ponovni sestanek v torek.

V LMŠ, SD, Levici in SAB, kjer si želijo čim prej povečati odločevalsko moč opozicije, dogajanje razumejo kot zavlačevanje z namenom, da bi se pri pomembnih glasovanjih prihodnji teden ohranila stara razmerja. To je po njihovem kršenje ne le poslovnika DZ, ampak tudi ustave, ki zagotavlja, da morajo biti poslanci enakopravno zastopani.

V naštetih opozicijskih strankah so danes predlagali tudi razveljavitev terminskega plana za delo državnega zbora v maju. S predlogom niso uspeli. “Na seji maja so številni zelo pomembni zakoni, ki se pred tem sprejemajo na komisijah in odborih, na teh komisijah in odborih pa opozicija in koalicija ne bosta nastopali v pravem razmerju. To pomeni, da bodo nekateri zakoni na odboru sprejeti, pa sicer ne bi bili, nekateri bodo padli, pa sicer ne bi in se jih ne bo moglo niti obravnavati na seji DZ,” je namen predloga za razveljavitev terminskega plana povzela vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper.

Z obstrukcijo bi koristili koaliciji

SAB, SD in Levica se ne bodo pridružile LMŠ pri obstrukciji dela državnega zbora. Obstrukcija bi samo odprla vrata vladi Janeza Janše, da brez nasprotnega mnenja sprejme številne pomembne zakone, ki so že v postopku. Med njimi so zakon o demografskem skladu in zakon o debirokratizaciji, v kratkem pa bo na poslanske klopi prišel še paket predlogov za davčno reformo. “V Levici bomo vztrajali, da se na odborih zoperstavimo napačnim idejam, ki jih ta vlada predstavlja,” je pojasnil Matej T. Vatovec. Prav pri naštetih zakonih se kaže možnost, da bi opozicija skupaj s tistim delom opozicije, ki običajno podpira vlado, morda preglasovala koalicijo in temu se ne gre odpovedovati.


Najbolj brano