Zaradi rasti cen energentov ogrožen obstoj skoraj polovice podjetij

Skoraj polovica podjetij opozarja, da je zaradi visokih cen energentov njihov dolgoročni obstoj ogrožen, je pokazala anketa Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Zbornica poziva k posegu v cene energentov, vsaj kratkoročno in začasno. Prvi korak, ki se lahko izvede takoj, bi bila zamrznitev dviga omrežnine, ki se je povišala s 1. januarjem letos.

Skoraj polovica podjetij opozarja, da je zaradi visokih cen energentov njihov dolgoročni obstoj ogrožen, je pokazala anketa 
Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).
Skoraj polovica podjetij opozarja, da je zaradi visokih cen energentov njihov dolgoročni obstoj ogrožen, je pokazala anketa Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). 

LJUBLJANA > Stroški za energijo so lani podjetjem porasli za blizu 18 odstotkov, ocenjeni stroški za energijo v letošnjem letu pa naj bi za skoraj 128 odstotkov presegli lanske stroške energije, so zapisali v GZS.

148 podjetij sodelovalo v anketi

V njihovi anketi je sodelovalo 148 podjetij, med njimi je bilo 30 odstotkov takšnih, ki so že lani beležili več kot 10-odstotni porast stroškov energentov glede na leto prej. Preko 35 odstotkov jih je ocenilo, da bo rast stroškov presegala 300 odstotkov glede na stroške v lanskem letu.

"Predvidevamo lahko, da gre za podjetja, ki so imela v letu 2021 energijo še zakupljeno po nizkih cenah, v letu 2022 pa vstopajo brez pogodbe oz. s pogodbo z aktualnimi cenami energije," so ob tem zapisali na GZS.

Podatki kažejo, da ima zgolj 43,5 odstotka podjetij, ki so sodelovala v anketi, za letos v celoti opravljen zakup elektrike, 21 odstotkov pa tudi plina. Na drugi strani 10 odstotkov podjetij za letos nima zakupljene nič električne energije, 51 odstotkov pa tudi nobene enote zemeljskega plina.

Kot najpogostejši ukrep za obvladovanje povišanih stroškov energentov podjetja navajajo prenos stroškov energije v cene končnih izdelkov (88 odstotkov), sledi omejevanje proizvodnje (39 odstotkov) in zmanjševanje števila zaposlenih (27 odstotkov). Kot skrajna ukrepa podjetja navajajo tudi zaustavitev proizvodnje (12 odstotkov) ali selitev proizvodnje v tujino (osem odstotkov).

Anketirana podjetja so po navedbah GZS najpogosteje navedla, da bo visoka rast cen energentov vplivala na znižanje dobička (80 odstotkov), znižanje konkurenčnosti njihovih izdelkov (75 odstotkov), nujen dvig cen njihovih končnih izdelkov (72 odstotkov), skoraj polovica (47 odstotkov) pa tudi, da je ogrožen dolgoročen obstoj podjetja.

Vse svoje notranje rezerve so že izčrpali

"Podjetja poročajo, da so vse svoje notranje rezerve že izčrpala. Že ukinjajo izmene, podaljšujejo dopuste, odlagajo nenujno proizvodnjo, da bi svoje delo naredili bolj ekonomsko opravičljivo, kupci naročil ne potrjujejo več, na vidiku so odpuščanja...," še navajajo na zbornici.

Po besedah izvršne direktorice GZS Vesne Nahtigal je situacija zelo resna, ob čemer lahko v nadaljevanju leta večino težav šele pričakujemo. Poleg visoke rasti cen energije opozarja še na visoke cene drugih surovin, pomanjkanje številnih materialov in komponent ter zamike v dobavnih verigah.

"Podjetja potrebujejo stabilne pogoje gospodarjenja," je jasna Nahtigalova. Cena električne energije je za proizvodna podjetja življenjskega pomena ter pomemben gradnik konkurenčnosti, zato je po besedah izvršne direktorice zbornice na ravni države treba poskrbeti za stabilno oskrbo z električno energijo in za razumno ceno.

Več podjetij je v anketi opozorilo tudi na pomanjkanje državnih strategij na tem področju. Opomnila so tudi, da bi država morala na EU ravni predlagati, da s CO2 kuponi trgujejo na borzi le zavezanci za uporabo kuponov, ne pa borzni špekulanti.

Nahtigalova je poudarila, da je potreben poseg v cene energentov, vsaj kratkoročno in začasno, oziroma nepovratna finančna pomoč podjetjem v težavah, in to takoj. Prvi korak, ki se lahko izvede takoj, pa bi bila zamrznitev dviga omrežnine, ki se je povišala s 1. januarjem letos.


Najbolj brano